Delodajalci odgovorni za razmere za delo
Zdravje
31. 07. 2018, 06.00
, posodobljeno: 16. 10. 2018, 17.10
Nenehno doživljanje neugodja ne delovnem mestu, negotovost, neprijetnosti, doživljanje nemoči in nemirnost. Si zamišljate vse to v lastni službi? Morda pa ste takšne razmere že kdaj občutili ali pa jih doživljate prav zdaj.
Delavec v kroničnem stresu, ki stopnjuje izgorelost, se psihično in
fizično vse slabše počuti, kar lahko sproži težke bolezni.
Opisani občutki se postopoma stopnjujejo, postajajo vse intenzivnejši. Obvladovati začnejo tudi razum. O sebi začnemo ustvarjati vse slabšo samopodobo. Menimo, da nismo več koristni, izginja tudi samospoštovanje.
Trpi celotno zdravje
To kmalu začne vplivati tudi na telo, ki se odziva s pogostejšimi glavoboli, prebavnimi in želodčnimi težavami, nezmožnostjo za koncentracijo, s pozabljivostjo, fizično utrujenostjo in čustveno izčrpanostjo. Vse navedeno so znaki poklicne izgorelosti. Ta se namreč pojavi, ko je stres premočan ali ko predolgo traja. Učinkovitost pri delu v službi upade. Hkrati se zaposleni sploh ne zna več spočiti, ni zmožen vzeti prostega dneva za regeneracijo in prekiniti delo. Zato potrebuje pomoč.
Znaki izgorelosti pri delu
Znaki izgorelosti na delovnem mestu se po ugotovitvah zdravnikov pojavijo na več področjih. Znaki na področju motivacije so: izguba vneme za delo, vdanost v usodo, razočaranje, dolgočasje. Znaki pri vedenju: hiperaktivnost in impulzivnost, povečano uživanje kofeina, tobaka, alkohola in prepovedanih substanc, opustitev športnih aktivnosti, kompulzivno pritoževanje, pogosti prepiri s sodelavci. Znaki v čustvovanju: depresivno razpoloženje, jokavost, čustvena izčrpanost, povečana napetost, razdražljivost, tesnoba, izguba smisla za humor. Na področju mišljenja so značilni: brezup, izguba upanja, občutki nemoči in krivde, nizko samospoštovanje, nezmožnost koncentracije, pozabljivost. Za fizično počutje so značilni: glavobol, slabost, omotičnost, bolečine v mišicah, motnje spanja in kronična utrujenost. JA
Dolžnost delodajalcev: preprečiti izgorevanje
Delodajalci morajo zlasti razmišljati o tem, kako v delovnih okoljih preventivno delovati. To predvsem pomeni, kako vzpostavljati in zagotavljati takšne odnose in delovno okolje (v vseh procesih, navodilih in s pomočjo orodij za delo), da se tovrstna poklicna izčrpanost in še njena skrajnejša oblika - izgorelost, niti ne pojavi. Gre za načrtno skrb v uravnavanju mnogih dejavnikov, ki bi lahko povzročali stres na delovnem mestu. Le dovolj močna in primerna spodbuda bo izzvala akcijo in želene spremembe.
Kakšni so ti ukrepi? Še pred vstopom v novo delovno okolje morajo kandidatom posredovati čim bolj natančne informacije o delovnem mestu, jasen opis del in nalog, odgovornosti in pričakovanj. Le tako delavec natančno ve, za kakšno delovnem mesto gre in je takoj pripravljen na nove izzive v novem okolju. Nikoli, kljub množični digitalizaciji, ne smemo pozabiti na osebni stik in neposredno komuniciranje.
Vodje kadrovskih služb in drugi vodje morajo poznati želje zaposlenih in tudi, kaj ti od njih pričakujejo. Zato sta nujni veščini sposobnost poslušanja in slišanja. Znati morajo tudi pomiriti čustva, ki so lahko včasih neprimerno izražena ali pa v neprimernih trenutkih.
Vpeljani naj bodo primerni sistemi nagrajevanja za delo. Biti morajo pravični in naj se nanašajo na resnično udejstvovanje ter rezultate. Zaposleni potrebujejo nagrado oziroma ustrezno plačilo za svoje delo, pa tudi priznanje za dobro delo.
Obremenitev posameznika na delovnem mestu mora biti primerna. Eden od vzrokov za izgorevanje na delovnih mestih je namreč nesorazmernost med tem, koliko sebe in lastne energije zaposleni vloži v delo in odnose ter koliko nato dobi povrnjeno. Podjetja morajo vsaj malce prilagoditi delovno okolje in omogočiti optimalno opravljanje dela. S pomočjo primernega ergonomskega planiranja lahko preprečimo ali zaustavimo določene poškodbe ali pešanje organizma, ki bi se lahko sčasoma razvilo v dolgotrajnejšo nezmožnost za opravljanje dela. Podjetja morajo zagotoviti možnosti za izobraževanje in ga spodbujati, prav tako kot ustvarjalnost; vse to v celotnem življenjskem obdobju. Izvajati je treba aktivnosti v okviru skrbi za (fizično in psihično) zdravje na delovnem mestu.
Izvajanje in celovita skrb za uvedbo ukrepov omogočajo, da zaposleni manj izgorevajo. Po navadi so med izgorelimi najbolj prizadevni, ki v delo vložijo največ energije in so najbolj vztrajni - in to v delovnih okoljih, ki ne zagotavljajo temeljnih človekovih potreb. Zato ta okolja celo spodbujajo izgorevanje.
Ob obravnavi izgorelosti je bistveno, kako zaposleni doživlja in dojema določene dejavnike, ki lahko ustvarjajo stres na delovnem mestu. Neustrezne delovne razmere ali neprimerni odnosi, neurejeni sistemi nagrajevanja, nemogoči vodje ... vse to še ne povzroča izgorelosti.
Za izgorelost so bolj dovzetni zaposleni, ki so nasploh bolj nesrečni. Bolj dovzetni so tudi mladi zaposleni in tisti, ki so bolj izobraženi, zaposleni na bolj odgovornih delovnih mestih in ljudje brez družine.
ALENKA KRALJIČ, psihologinja