Roglič s četrtim mestom največje odkritje Toura

Še sedmič v zadnjih osmih letih je dirka po Franciji pripadla kolesarju iz britanske ekipe Sky. Tretji Britanec, ki se je znašel na seznamu zmagovalcev Toura, je Geraint Thomas. Primož Roglič je na koncu ostal brez zmagovalnega odra, s četrtim mestom v skupnem seštevku in z napadalnim slogom pa je bil gotovo največje odkritje letošnje dirke.

PARIZ > Seveda bi bilo lepše, če bi Primoža Rogliča danes uzrli na zmagovalnem odru, a nemara je za njegov kolesarski razvoj še bolje tako. Na sobotni uri resnice pač ni bil na ravni vodilne trojice. Čeprav je bila letos na dirki po Franciji na sporedu le ena posamična vožnja na čas, je na koncu prav kronometer krojil končni vrstni red v vrhu. Naposled je na Touru zmagal najmočnejši posameznik z najmočnejšo ekipo po preverjenem receptu.

Sky je dirko po Franciji v svojo korist spet prelomil v prvem gorskem sklopu etap. Letos so bile to Alpe, kjer je Geraint Thomas tudi slavil dve etapni zmagi in oblekel rumeno majico najboljšega, v Pirenejih pa se je potem osredotočil na nadziranje položaja. Moštvo Sky ima z naskokom najbogatejšo in najmočnejšo zasedbo za velike etapne dirke ter se lahko hkrati prilagaja, a tudi kroji utrip posameznih etap, pri čemer ničesar ne prepušča naključju. Tako je letošnji Tour odpeljalo z dvema kapetanoma.

Čislane majice

Čeprav je zadnja etapa Toura v ciljnem sprintu pripadla Norvežanu Alexandru Kristoffu (UAE), je zeleno majico najboljšega po točkah na dirki po Franciji še šestič osvojil Peter Sagan (Bora). Slovak, ki je stisnil zobe po grdem padcu v Pirenejih, je s tremi etapnimi zmagami tudi najuspešnejši kolesar letošnjega Toura. Francozi se lahko spet potolažijo s pikčasto majico najboljšega v točkovanju gorskih ciljev, ki jo je oblekel Julian Alaphilippe (Quick Step), in belo majico najboljšega mladega kolesarja, ki je pripadla Pierru Latouru (Ag2R). V ekipnem točkovanju je zmagal Movistar, drugo mesto pa je še enkrat več osvojila Bahrain Merida Kristijana Korena.

Britanski sistem

Thomas je dobil eno od glavnih generalk za Tour, kriterij Dauphine, Chris Froome pa je imel za sabo zmagovit, a tudi zahteven Giro, in senco do samega začetka dirke po Franciji nepojasnjenega primera sumljivih vzorcev krvi z lanske dirke po Španiji. Posledice je občutil tudi na Touru, kjer tako kot njegova ekipa ni nikdar užival posebnih simpatij. Precej je k temu s svojo nedotakljivostjo na cestah in v raziskovalnih inkubatorjih prispeval tudi Sky. Na Frooma in moštvene kolege je letelo precej žaljivk in tudi motečih predmetov, kar so sicer vse prej kot običajne scene za kolesarje, ki so praviloma deležni vzklikov spodbude na cestah.

Treba pa je vedeti, da je Tour v novem tisočletju preživljal razburljivo obdobje, zaznamovano z dopinškim razkritjem Lanca Armstronga. Za prireditelje ni prav prijetno, če dirka s 115-letno zgodovino nima zmagovalca med letoma 1999 in 2005 oziroma je bilo njegovo ime prečrtano. Manjši ali večji dvomi bodo vselej prisotni. Res pa je, da je kolesarstvo drugačen šport, kot je bil denimo v devetdesetih letih ali morda še v prejšnjem desetletju. Nemara je čistejši, gotovo pa je tehnološko posodobljen.

Pri Skyju imajo vse natančno razdelano že pred dirko. Sledi učinkovita izvedba, ki pa ne bi mogla biti udejanjena brez najustreznejšega profila kolesarjev. Vselej premorejo posameznike, ki lahko po vzoru kronometra držijo dlje časa visok ritem, kot sta Poljak Michal Kwiatkowski in Španec Jonatan Castroviejo. Takoj so v ogenj poslali 21-letnega Kolumbijca Egana Bernala, ki bi lahko čez nekaj let postal vladar alpskih in pirenejskih vzponov ter tudi dirke po Franciji.

V najboljših letih

Thomas ima 32 let, Froome, ki je Tour končal na tretjem mestu, je še leto starejši. Oba največja osmoljenca letošnje francoske pentlje, Avstralec Richie Porte (BMC) in Italijan Vincenzo Nibali (Bahrain Merida), ki sta zaradi padcev in poškodb morala opustiti upe na vrhunsko uvrstitev, prav tako štejeta 33 oziroma 34 let.

Prototip bodočega zmagovalca Toura se zdi Nizozemec Tom Dumoulin, ki je bil drugi na letošnjima Giru in Touru. Nizozemec, ki šteje 28 let in prihaja v najboljše kolesarsko obdobje, pri Sunwebu gotovo nima najmočnejše ekipe. Je pa na cesti pokazal zelo dober občutek, kako odgovoriti na izzive, ki mu jih postavljajo tekmeci in trasa dirke.

Včeraj je Dumoulin upravičil naziv svetovnega prvaka in dobil vožnjo na čas, za katere podprvak Primož Roglič vsaj na dirki po Franciji ne more reči, da so mu prinesle dobropis. Osmo mesto bi bilo v drugačnih okoliščinah zelo lep rezultat, a po imenitnem kolesarjenju v zadnjem tednu so ga vsi videli precej bliže vrhu. Včeraj je za Dumoulinom zaostal minuto in 12 sekund, še tri sekunde več pa je izgubil v moštvenem kronometru. Kolesarjenje sicer ni preprosto seštevanje in odštevanje med poljubnimi etapami, a že površni izračun kaže, da je v vožnjah na čas izgubil debeli dve minuti.

Kje so meje?

Tudi lani sta se Rogliču na dirki po Franciji kronometra ponesrečila, a je bilo vse skupaj pozabljeno, ko je dobil kraljevsko etapo z Galibierjem. Z letošnjimi predstavami pa je spisal novo poglavje v slovenski kolesarski zgodovini. Skoraj brez prask je preživel pekel Roubaixa, kjer so favoriti padali kot za stavo. V Alpah je zdržal udarne napade Skyja, ki so močno razredčile vrste potencialnih kandidatov za visoka mesta v skupnem seštevku. Tam je pokazal, da zna potrpeti, tudi ko se noge ne vrtijo najbolje in je treba ohraniti bistro glavo. V Centralnem masivu je bil Rogličev tekmovalni značaj že v ospredju, v Pirenejih pa je s kraljevsko etapo uprizoril predstavo, ki ima močnejše učinke od uvrstitve na zmagovalni oder.

Roglič bo konec oktobra dopolnil 29 let, a je po izkušnjah in kilometrini še mlad kolesar. Šele tretjič je zavrtel pedala na veliki tritedenski dirki. Vselej je dosegel etapno zmago, letos pa s četrtim mestom tudi vrhunsko uvrstitev v skupnem seštevku. Doslej sta na Touru z devetim mestom najvišje segla Tadej Valjavec in Jani Brajkovič, ki je bil leta 2012 prav tako star 29 let.

Za Rogliča pa se zdi, kot da niti še sam dobro ne ve, kje so njegove kolesarske meje. Letos je poleg dirke po Sloveniji dobil zahtevni enotedenski preizkušnji svetovne serije po Baskiji in Romandiji. Na dirki po Franciji kot največjem kolesarskem odru pa se je dokončno izstrelil med kolesarske zvezde, ki se lahko nadejajo, da bodo nekoč na Elizejskih poljanah paradirale z rumeno majico. Britancem je prvič uspelo leta 2012, od zadnjega francoskega slavja pa je minilo že dolgih 33 let.

---