V Bovcu načrtujejo novo žičnico na Kanin

Občina Bovec se skupaj z javnim zavodom Sončni Kanin pripravlja na gradnjo nove kaninske gondolske žičnice. Na razpisu izbrano francosko podjetje Stem International pripravlja idejne projekte, išče denar in dovoljenja za gradnjo. Po zdajšnjih ocenah bi žičnico z gondolami za deset ljudi, ki bi bila odporna na kaninski veter, gradili leta 2021.

BOVEC > Občina Bovec je v soglasju z javnim zavodom Sončni Kanin francosko podjetje Stem izbrala zaradi njihovega znanja pri pripravi vsega potrebnega za zahtevno naložbo, ki naj bi po zdajšnjih ocenah stala od 25 do 30 milijonov evrov, kar je približno toliko, kot so za novo dostavno žičnico pred leti odšteli v Selli Nevei, pojasnjuje direktor Sončnega Kanina Marijan Skornišek.

Iskali bodo ugodna posojila

V primeru Selle Nevee je naložbo plačala dežela Furlanija - Julijska krajina. Bovčani se bodo morali znajti sami. Skupaj s podjetjem Stem bodo iskali najbolj ugodne vire denarja. “Ker kaže, da nepovratnega denarja za turistično infrastrukturo EU ne bo ponujala, bomo iskali ugodna posojila. Odpira se možnost pri SIB banki, ki bo objavila razpis za razdelitev 160 milijonov evrov za turistično infrastrukturo s petletnim moratorijem odplačevanja in vračanjem 30 let. Pogovarjamo se o možnosti, da bi nekaj denarja založilo podjetje, ki ga bomo izbrali za gradnjo žičnice. Možno je tudi, da bi nekaj denarja posodilo podjetje Stem, ki ima zaledje v francoski državi in ki po vsem svetu išče projekte, v katere je smiselno vlagati. Poleg tega denar na razpisih ponuja tudi Evropska banka za obnovo in razvoj, ki bo v prihodnjih letih za turistično infrastrukturo v vzhodni Evropi namenila 1,5 milijarde evrov,” različne poti do cenejših posojil našteva Skornišek. Kot pravi, je možno v okviru razpisov Interreg pridobiti nepovratni denar za dokumentacijo.

Zdajšnja gondolska žičnica ima zmogljivost 460 prepeljanih oseb na uro, nova bi zmogla 1500 potnikov na uro.

Kakšna bo gondolska žičnica?

Bovčani skupaj s potencialnimi graditelji žičnic, ki jih v svetu ni veliko, iščejo najboljše rešitve. “Več kot 90 odstotkov vseh gradenj dostavnih gondolskih žičnic je v domeni dveh podjetij: italijanskega Leitner Group, ki ima v lasti tudi Pomo, ki je gradila in tudi prenavljala obstoječo žičnico, ter avstrijsko-švicarskega podjetja Doppelmayr Garaventa. Zdi se, da se bomo odločali med njima. Obe podjetji sta vrhunski in obe zelo dobro poznata Kanin. Jeziček na tehtnici bo cena in sodelovanje pri sofinanciranju,” napoveduje Skornišek.

Idejna podoba nove žičnice je okvirno znana. Gradili naj bi enovrvno žičnico z gondolami za deset ljudi. Imela naj bi tri postaje, eno na zdajšnji spodnji postaji A in najvišjo, ki bi bila višje kot zdajšnja D postaja, da bi smučarji lažje prestopali na povezovalno štirisedežnico Prevala. Vmes bi bila samo ena postaja in ne dve, kot zdaj. “Vmesno postajo, ki naj bi bila nekoliko višje kot zdajšnja B, potrebujemo zaradi zimske in poletne dodatne ponudbe. Pozimi bi do vmesne postaje smučali skozi dolino Krnica. Imam v mislih, da bi med novo B postajo in Bovcem uredili smučišče, ki bi ga zasneževali in razsvetlili. Poleti pa od tam vodijo kolesarske steze in peš poti v hrib in dolino,” podjetno razmišlja Skornišek. Kot pravi, bi staro gondolsko žičnico podrli, razen zgornji krak od C do D postaje, ki bi smučarje prevažal na kaninskih smučiščih, ki bi jih bilo tudi treba zasneževati.

V letošnjem poletju so do zdaj na Kaninu našteli za petino več gostov kot lani.

Gondola za deset ljudi na eni vrvi bi varno vozila v vetru 25 metrov na sekundo. “Pri takšnem vetru smučanje ni mogoče. Za večjo odpornost žičnice proti vetru se odločamo zato, da bi v primeru nepredvidljivih vremenskih okoliščin goste varno spravili v dolino,” pojasnjuje Skornišek.

---