Odločitev ustavnih sodnikov bo vplivala na vsaj deset zadev

Na specializiranem tožilstvu ocenjujejo, da bo odločitev ustavnega sodišča, ki je razveljavilo prvi odstavek zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, neposredno vplivala na najmanj deset zadev. Gre za primere, ko so se kazniva dejanja zgodila pred uveljavitvijo zakona.

LJUBLJANA > Odločbo ustavnega sodišča na vrhovnem in specializiranem tožilstvu še podrobno preučujejo. Na specializiranem tožilstvu ocenjujejo, da bo imela odločitev zelo daljnosežne posledice za zadeve, v katerih tečejo postopki za odvzem premoženja nezakonitega izvora. Ustavno sodišče je odločilo, da se zakona o premoženju nezakonitega izvora (ZOPNI) ne sme uporabljati za primere, ko so bila kazniva dejanja storjena pred uveljavitvijo tega zakona novembra leta 2011.

Po uveljavitvi zakona je specializirano tožilstvo začelo voditi finančne preiskave in vlagati tožbe za odvzem premoženja. Obravnavali so zadeve, ki so se zgodile pred sprejemom in uveljavitvijo zakona, drugih zadev takrat še ni bilo oziroma jih ni moglo biti, dodajajo na specializiranem tožilstvu. Doslej so vložili 24 tožb za odvzem premoženja, ki so v različnih fazah postopka. Zaključenih je bilo deset postopkov, pet jih je pravnomočnih.

Na specializiranem tožilstvu poudarjajo, da bo treba posledice razveljavitve prvega odstavka 57. člena ZOPNI natančno preveriti v vsaki posamezni zadevi. “Ocenjujemo, da ima razveljavljena določba neposreden vpliv na najmanj deset zadev. Gre za zadeve, v katerih so bila kazniva dejanja izvršena pred uveljavitvijo ZOPNI,” so pojasnili. V preostalih primerih bodo morali preveriti časovno komponento, ki jo je upoštevalo ustavno sodišče oziroma čas pridobitve premoženja

Korak k jasnosti

“Dejstvo je, da ZOPNI že od njegove uveljavitve spremljajo številni ustavnopravni in sistemski pomisleki ter kritike - ustavna odločba tako vsekakor pomeni korak naprej k jasnosti. Vendar velja izpostaviti, da se tožilstvo v zadnjem času sooča s premalo pretehtanimi zakonskimi rešitvami, kar otežuje izvajanje naših pristojnosti,” dodajajo na vrhovnem državnem tožilstvu. Zato si želijo učinkovitejšega nabora ukrepov, takšnih, ki bodo vzdržali ustavno presojo. Pri pregonu organizirane, bančne in gospodarske kriminalitete si želijo takšnih rešitev, pri katerih ustavnost ne bo sporna.

Država ima tudi druga orodja

Med tistimi, pri katerih je glede na odločitev ustavnega sodišča zdaj vprašljiva tožba specializiranega tožilstva, je tudi Andrej Lovšin, nekdanji prvi mož koprske Intereurope. Njegov odvetnik Dean Babič nad odločitvijo ustavnih sodnikov ni presenečen. V komentarjih, ki se pojavljajo, vidi predvsem veliko nepotrebnega pretiravanja. Poudarja, da ima država kar nekaj orodij, da pride do premoženja nezakonitega izvora. Sprašuje se, kako učinkoviti so bili postopki po ZOPNI. Zanimajo ga statistični podatki o tem, koliko več je državi uspelo izterjati, kot že določa zakon o davčnem postopku, ta govori o odvzemu 70 odstotkov nepojasnjenega premoženja. Opozorila stroke so se pojavljala že vse od uveljavitve zakona, odvetnik je zato prepričan, da bi ministrstvo za pravosodje lahko že doslej pripravilo spremembe zakona, da bi bil skladen z ustavo. Od države pričakuje, da bo pripravila dober zakon.

Tudi v primeru Andreja Lovšina so sodišče pozivali, naj počaka na odločitev ustavnega sodišča, a niso bili uslišani. V nekaterih drugih primerih so sodišča tudi sama sprožila pobude za oceno ustavnosti.

Na odločitev ustavnega sodišča so se odzvali tudi v državnem svetu. Poudarili so, da je državni svet že leta 2011 v vetu opozoril na neskladje z ustavo. Med drugim so opozarjali prav na sporno retroaktivno uporabo zakona za primere, ko še ni bil sprejet. Če bi jih državni zbor že takrat upošteval, bi prihranili vse stroške postopkov, ki so bili vodeni za nazaj, in obresti, ki jih bo država morala plačati zaradi kršenja ustave, poudarjajo v državnem svetu.

---