Vznemirja jo tisto, kar je skrito

Prav vsak pesnik, pisatelj ali dramatik, ki ga na Pogovorih o branju gosti Kulturni klub Koper, dobi ob koncu literarnega srečanja posebno darilo - karikaturo Koprčanke Lorelle Fermo.

 Foto: Maksimiljana Ipavec
Foto: Maksimiljana Ipavec

KOPER > Duhovite, pronicljive, barvite, zgovorne in zabavne upodobitve 17 gostov zadnjih dveh sezon literarnih srečanj Pogovori o branju so vse do konca meseca na ogled v avli Osrednje knjižnice Srečka Vilharja, v teh dneh pa Lorella Fermo karikature pesnikov in umetnikov razstavlja tudi v Villi Draghi v bližini Padove.

Značaj, duh in duša

Koliko karikatur se je v njeni majhni podstrešni sobici, ki ji služi kot atelje, doslej rodilo za Pogovore o branju, koprska karikaturistka ne šteje. Nekatere nastanejo hitro, druge potrebujejo nekoliko več časa, prav za vsako pa naredi več osnutkov. Še preden zaživijo v natančni risbi in potezah tuša ter barvnih svinčnikov, pa se avtorica odpravi na pot spoznavanja tistega, ki ga upodablja. “Večino pesnikov in pesnic, pisateljic in pisateljev, ki so bili gostje Pogovorov o branju, nisem osebno poznala. Ko mi Jasna Čebron pove, kdo bo gost, je najprej na vrsti detektivsko delo,” se zasmeji in pristavi, da začne informacije o bodočem upodobljencu iskati na spletu. “Najprej poiščem njihove fotografije, prebiram oziroma poslušam intervjuje z njimi, si ogledam televizijske oddaje, v katerih nastopajo ... Seveda tudi preberem knjigo, ki ji na literarnem večeru posvetijo osrednjo pozornost, velikokrat pa mi je z nasveti, kaj naj izpostavim, v neprecenljivo pomoč tudi Jasna,” proces porajanja svojih karikatur predstavi Lorella Fermo, ki je ljubezen do te likovne zvrsti odkrila v gimnaziji. Takrat je na papir lovila značaj profesorjev in sošolcev, potem pa se je poklicno posvetila italijanščini, angleščini in španščini.

Lorella Fermo

karikaturistka:

“Karikaturist mora biti portretirancu neke vrste zgled, da se ne smemo jemati preveč resno.”

A klic barvnih svinčnikov v njej ni nikoli zamrl, nasprotno, vedno glasnejši je bil. Kajti Lorello Fermo resnično zanima, kaj vse v sebi skrivamo ljudje.

Za karikaturista je sicer hvaležno, če ima tisti, ki ga mora upodobit, velik nos ali kakšno drugo izstopajočo telesno značilnost, a kot pove, je bližnjice in hitre rešitve ne mikajo. Vznemirja jo tisto, kar je skrito, do česar se mora prebiti: značaj, duh, duša. Zato jo zanima vse, kar ima rad tisti, ki ga upodobi.

In nemalokrat se na njenih karikaturah ob portretirancu znajdejo tudi osebnosti, ki so ga oblikovale oziroma še vplivajo nanj. Borisu A. Novaku, avtorju prvega slovenskega monumentalnega epa Vrata nepovrata dela družbo Dante Alighieri, ob koprski dramatičarki in pesnici Vesni Furlanič Valentinčič je narisala Carla Gustava Junga, pesnik in zborovodja David Bandelj pa se na vsa usta smeji ob Cirilu Kosmaču.

Karikatura ni lepotni popravek

“Vsakič imam čisto malo treme, kako se bo gost oziroma gostja odzvala, kajti karikatura pač ni lepotni popravek, in jih zato tudi vedno opozorim, kaj bodo dobili za darilo. Doslej so bili vsi po vrsti navdušeni, še posebej pa Boris A. Novak, morda tudi zato, ker sem mu pozabila povedati. Ko je ugledal svojo karikaturo, se je zasmejal od srca in se prijel za srce,” je na ponedeljkovem odprtju razstave povedala Jasna Čebron, ki vodi večino Pogovorov o branju. Kot je dejala, jo vedno navduši in nasmeji tudi to, da Lorella Fermo, če le more, najde v naslovu knjige, imenu ali priimku avtorja besedo ali del besede, ki jo potem izpelje v neko drugo in pripne na tretjo ter tako gledalcu odkriva na prvi pogled skrite povezave: “Recimo pri Mojci Kumerdej je iz naslova romana Kronosova žetev najprej izpeljala Kopernika in potem prišla v Koper.”

Likovni kritik Enzo Santese poudarja, da je Lorella Fermo spretna risarka in nadarjena karikaturistka, ki zna prodreti v portretiranca: “Ima sposobnost, da nam z dobrodušno močjo premlevanja zabavnih vidikov življenja izvabi nasmeh. Je velika umetnica pa tudi neizmerno darežljiva, kar je v časih, ko vsak skrbi le zase in misli le nase, še posebej dragoceno.”

In čeprav je karikatura posebna likovna zvrst, ki zahteva veliko risarske veščine, se ključ do njene skrivnosti skriva še v nečem: “Najprej se moraš znati smejati svojim šibkostim in na svoj račun. Karikaturist mora biti portretirancu neke vrste zgled, da se ne smemo jemati preveč resno,” je prepričana Lorella Fermo.


Najbolj brano