Ekologi brez meja “še zadnjič” vabijo na čiščenje

Ekologi brez meja bodo 15. septembra vnovič pripravili vseslovensko akcijo Očistimo Slovenijo. Poimenovali so jo “Še zadnjič”. Čiščenje, če na drugi strani nastajajo nove in nove smeti, namreč ni dovolj. Družba se mora usmeriti v preprečevanje nastajanja odpadkov ter preprečevanje nastajanja novih in širjenja starih odlagališč, pozivajo.

Čiščenje je nujen, a ne zadosten ukrep za preprečevanje nastajanja 
in širjenja divjih odlagališč.  Foto: STA
Čiščenje je nujen, a ne zadosten ukrep za preprečevanje nastajanja in širjenja divjih odlagališč.  Foto: STA

LJUBLJANA > Leta 2010 in 2012 se je akcijama Očistimo Slovenijo pridružilo 270.000 oziroma 289.000 prostovoljcev. A volja državljanov, da zavihajo rokave, uredijo okolico in v primeru nevarnih odpadkov morebiti preprečijo zdravstvena tveganja in okoljske katastrofe, ni dovolj. Problema se je treba lotiti sistemsko, preprečiti nastajanje novih odpadkov, osveščati ljudi, izboljšati nadzor nad odlaganjem, s primernimi ukrepi pa tudi izboljšati možnosti občanov za to, da bi odpadke odlagali pravilno.

Vračanje nevarnih odpadkov bi moralo biti brezplačno

“Nekatere občine ne razumejo, da je najdražji odpadek tisti, ki ga najdeš v gozdu,” pravi Leo Kremžar iz Skupnosti občin Slovenije, sicer župan občine Miklavž na Dravskem polju. Kremžar je na posvetu, na katerem so Ekologi brez meja iskali rešitve v dialogu s predstavniki države, občin, komunalnih podjetij in drugih, ki se ukvarjajo s problematiko divjih odlagališč in smetenja, predstavil pogled občin. V sistemu je treba nujno zagotoviti, da je vračanje nevarnih odpadkov brezplačno, je prepričan Kremžar.

476 kilogramov odpadkov na prebivalca ustvarimo vsako leto v Sloveniji.

Na okoljskem ministrstvu pripravljajo spremembe zakona o varstvu okolja. Ker smo v fazi nastajanja nove vlade, direktorica direktorata za okolje Tanja Bolte o predlaganih rešitvah govori bolj kot o smeri, v katero je treba narediti premislek, kot o že začrtani poti. Na ministrstvu za okolje so se v predlogu novele zakona posvetili predvsem problematiki sanacije starih bremen in podzemnih jam. Želijo si, da bi se denar za to sanacijo stekal na posebno postavko; da bi bil dotok denarja stalen, ne pa odvisen od vsakokratnega proračuna.

Razmišljajo tudi o možnostih sofinanciranja pravilnega odlaganja nevarnih odpadkov. Razlike med občinami, ko gre za plačilo odlaganja gradbenih odpadkov, na primer azbestne kritine, so velike, ugotavlja Boltetova. “Dobivamo veliko dopisov občanov, da je ceneje zamenjati kritino, kot to kasneje odložiti,” je ponazorila.

Tanja Bolte

ministrstvo za okolje in prostor

“Dobivamo veliko dopisov občanov, da je ceneje zamenjati kritino, kot to kasneje odložiti.”

Največja težava so gradbeni odpadki

Po podatkih društva Ekologi brez meja največjo težavo predstavljajo v naravi odloženi gradbeni odpadki. Sledijo kosovni in komunalni odpadki.

Ko so Ekologi brez meja organizirali prvo čistilno akcijo, so začeli vzpostavljati tudi register divjih odlagališč. Ker so podatki v njem že nekoliko zastareli, ob letošnji čistilni akciji načrtujejo osvežitev. V Sloveniji je po trenutnih podatkih približno 10.000 divjih odlagališč. Register, ki je plod dela prostovoljcev, je trenutno edino orodje, ki ga imamo za njihovo spremljanje.

Ravnanje z odpadki se v Sloveniji izboljšuje, ljudje imajo tudi več možnosti, kam in kako pravilno odložiti svoje odpadke, a dejstvo je, da se je z gospodarsko rastjo vrnila tudi rast količine nastalih odpadkov, opozarja Jaka Kranjc iz društva.

Na ravni države še vedno ni celovitega pregleda nad vsemi obstoječimi odlagališči, če ne poznamo stanja, pa ne moremo učinkovito upravljati in meriti napredka, opozarja Kranjc.


Najbolj brano