Cerar: situacija se za Slovenijo ne spreminja

Voditelji 28 članic EU so se uspeli dogovoriti o skupnem pristopu za obravnavo migracij. Da bi razbili poslovni model tihotapcev, bi ljudi, rešene na morju, vračali v centre v tretjih državah. Posebne centre, kjer bi hitro ugotavljali, kdo izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito in kdo se mora vrniti, bi članice EU prostovoljno ustanavljale tudi na svojih ozemljih.

Voditelji 28 članic EU so se po maratonskih pogovorih naposled le 
dogovorili  o skupnem pristopu za obravnavo migracij.  Foto: STA
Voditelji 28 članic EU so se po maratonskih pogovorih naposled le dogovorili o skupnem pristopu za obravnavo migracij.  Foto: STA

BRUSELJ > Da bi uničili poslovni model tihotapcev migrantov in tako preprečili tragične smrti, je treba nujno odpraviti spodbude za nevarno potovanje. Treba je oblikovati nov pristop do izkrcanja ljudi, ki se jih reši na morju, so v sklepe, o katerih so razpravljali vso noč s četrtka na petek, zapisali voditelji držav članic EU.

Nadzorovani centri na ozemlju EU

Pozvali so k hitri preučitvi “koncepta regionalnih platform za izkrcanje”, torej centrov v tretjih državah, kamor bi vračali migrante. Te centre namerava EU vzpostaviti v sodelovanju z relevantnimi tretjimi državami ter uradom ZN za begunce (UNHCR) in Mednarodno organizacijo za migracije (IOM).

Tudi na ozemlju EU bi nastali “nadzorovani centri” za ljudi, ki dospejo v države članice. Države članice bi se za takšne zaprte centre odločale prostovoljno, v njih pa bi ugotavljali, kateri migranti so nezakoniti in se morajo vrniti, in kateri izpolnjujejo pogoje za mednarodno zaščito.

Solidarnost z državami prvega vstopa bo prostovoljna, je po potrditvi sklepov pojasnil slovenski premier Miro Cerar. Če bodo prišli prebežniki v evropski prostor, se bo najprej v posebnih centrih ugotavljalo, ali so upravičeni do mednarodne zaščite. Če so, se bodo članice prostovoljno odločale, ali jih bodo sprejele.

Države so pri vprašanju, ali naj bo premeščanje obvezno ali prostovoljno, razdeljene. Nekatere, zlasti višegrajska četverica, zavračajo obvezno premeščanje beguncev znotraj EU, tiste z zunanjo mejo, na primer Italija in Grčija, pa se zavzemajo za solidarnost na temelju obveznih kvot. Slovenija je most - smo solidarni, a to počnemo sami na prostovoljni bazi, je pojasnil Cerar. Sklepi vrha situacije v Sloveniji bistveno ne spreminjajo, kar je po Cerarjevih besedah dobro. Potrebe po posebnih centrih za migrante pri nas ni, je ocenil. Ti centi bi predvidoma nastajali v državah prvega vstopa v EU.

Voditelji zadovoljni

Voditelji držav članic so v petek zjutraj zadovoljno sporočali, da je EU našla enotni odgovor na izzive. Šlo naj bi sicer šele za izraz politične volje, načine, kako uresničiti sklepe, pa bo treba še najti.

Nemška kanclerka Angela Merkel, ki se mora domov vrniti z enotnim dogovorom zlasti o zajezitvi sekundarnih migracij, sicer ji grozi razpad koalicije, je bila včeraj zjutraj optimistična. Voditelji so se po njenih besedah dogovorili tudi o močnejšem nadzoru gibanja prosilcev za azil znotraj unije. Znova je izpostavila, da noben prosilec za azil ne more sam izbrati države EU, kjer bo zaprosil za zaščito.

V pomoč Merklovi so tudi drugi voditelji pozivali, naj članice tesno sodelujejo za zajezitev sekundarnih gibanj prosilcev za azil. Nemčija je že v stiku z več članicami glede “administrativnih dogovorov” za zajezitev teh gibanj, kar sproža skrbi, da bi to lahko vodilo v oblikovanje mini schengna.

Avstrijski kancler Sebastian Kurz je po sklenitvi dogovora izpostavil, da je prvič dosežen dogovor o centrih zunaj EU, na prostovoljni osnovi pa tudi znotraj nje. S sklepi je zadovoljen tudi italijanski premier Giuseppe Conte, ki je poudaril, da se je rodila bolj odgovorna in solidarna Evropa ter da Italija ni več sama. Francoski predsednik Emmanuel Macron je izpostavil, da je evropsko sodelovanje prevladalo nad nacionalnimi odločitvami.


Najbolj brano