Želi si postati vrhunski kuhar

Čeprav se je Jaka Mankoč, 27-letni zdravstveni tehnik iz Kopra, šele pred dvema letoma resneje posvetil ustvarjanju v kuhinji, je postal najboljši ljubiteljski kuhar leta 2018. In s tem dokazal, da so Primorci, sploh tisti, ki živijo ob morju, v kuhinji res razred zase. Jaka je namreč že četrti Primorec, ki je zmagal na kuharskem tekmovanju MasterChef Slovenija.

Ni kaj, Primorci s(m)o na tem priljubljenem kuharskem šovu, ki so ga na Pop TV predvajali že četrto sezono zapored, ponovno dokazali, da s(m)o v kuhinji nepremagljivi. Po Sašu Miljuševiču iz Kopra, Darku Klemnu iz Portoroža in Sari Rutar iz Izole si je zmago na tem kuharskem tekmovanju in z njo zajeten kupček denarja - glavna nagrada je znašala kar 50.000 evrov, od tega zneska pa bo seveda treba odšteti davek - letos prislužil še 27-letni Koprčan Jaka Mankoč (na fotografiji levo), ki ga dejstvo, da so primorski kuharji tako uspešni na tekmovanju MasterChef Slovenija, sploh ne čudi. “Primorci smo pač strastni ljudje. In strast do morja, denimo, se lahko hitro 'spreobrne' v strast do kuhanja,” nam je včeraj popoldne, ko smo ga po neštetih poskusih le uspeli priklicati, pojasnil Jaka Mankoč.

Rad bi odprl svojo restavracijo

Včeraj, dan po veliki zmagi, mu je telefon nenehno zvonil, prijatelji in znanci so mu hiteli čestitati za osvojeni naziv, čestitke so deževale tudi na njegov facebook profil, Jaka pa je bil “vroča tema” tudi za številne medije. Kot nam je priznal, tako velike medijske pozornosti ni vajen, “a hkrati se zavedam, da je to dobra popotnica za mojo nadaljnjo kuharsko kariero,” je poudaril in potrdil svoje besede, ki jih je izrekel takoj po osvojenem nazivu najboljšega ljubiteljskega kuharja leta: “Hočem postati eden najboljših slovenskih kuharjev! Želim si poiskati mentorja, ki mi bo pomagal na tej poti, in v kratkem odpreti svojo restavracijo.”

“Primorci smo pač strastni ljudje. In strast do morja, denimo, se lahko hitro 'spreobrne' v strast do kuhanja.”

Ponosen je nase

Kuhanje ga je privlačilo že kot otroka. “Spominjam se, da sem hotel pomagati mami pri kuhanju, a me je vedno podila stran iz kuhinje, saj sem delal preveč 'kažina'. A saj veste, da je tisto, kar je prepovedano, najslajše,” se je namuznil. Čeprav je po poklicu zdravstveni tehnik, nikoli ni delal v zdravstvu, saj ga je kmalu po končani šoli zaneslo v gostinske vode. Najprej se je preizkusil kot natakar in barman, nato kot pomočnik v kuhinji, ko se je pred nekaj leti preselil na svoje, pa je bil primoran poprijeti tudi za kuhalnico. “In ker rad dobro jem, mora biti hrana, ki si jo pripravim, dobra.” Tako se je začelo Jakovo raziskovanje umetnosti kuhanja. “Brskal sem po internetu, se učil s pomočjo posnetkov na youtubu in kmalu prišel do zaključka, da je kuhanje to, kar želim početi v življenju.” Poln zanosa se je že lani prijavil na tekmovanje MasterChef Slovenija, a ga komisija ni uvrstila v ožji izbor. To ga ni potrlo, saj je prepričan, da moraš v življenju kdaj tudi pasti, da lahko potem vstaneš še močnejši.

Na poskusnem snemanju je spoznal Almo Rekić, nekdanjo žirantko v tem kuharskem šovu, ki je v Kopru odprla svojo restavracijo. “Šel sem mimo, se opogumil in vprašal, če bi me vzela za pomočnika. Lupil sem krompir, čistil zelenjavo ... in budno spremljal Almo pri njenem delu. Marsikaj sem se naučil od nje, za kar ji bom večno hvaležen.” Z novim znanjem in izkušnjami mu je v drugo vendarle uspelo prebiti se v šov in - zmagati. “Ponosen sem nase, na to, da sem sam sebi dokazal, da zmorem. Zrasel sem kot človek, kot osebnost, odprle so se mi nove poti v kuharsko življenje, to priložnost želim izkoristiti in postati vrhunski kuhar.”

Zatočišče najde v kuhinji

Na vprašanje, katere jedi so mu najljubše, izstreli kot iz topa: “Pa kaj ni logično?! Ribje, saj vendar živim ob morju.” Torej ne čudi, da je bil njegov “zaščitni znak” v šovu oziroma krožnik, na katerega je najbolj ponosen (in ki je bil tudi njegova predjed v finalu), prav hobotnica, kuhana v vinu, iz podpeke, s krompirjem, rožmarinom, češnjevim paradižnikom in oljčnim hrustkom. “V bistvu je to hobotnica po dalmatinsko, vendar modernizirana,” se zasmeje Jaka Mankoč, ki si želi tudi tipičnim slovenskim jedem vdahniti modernejšo podobo, da bodo videti sodobnejše, privlačnejše. “Naša domača kuhinja je dobra, žal pa ne preveč mikavna za oči. In prav na tem področju želim nekaj narediti. V svoji restavraciji,” urno doda simpatični “napol Kraševec, napol Istran”, kot se sam poimenuje.

Kaj mu pomeni kuhinja? “Zame je kuhinja prostor, kjer najdem svoj mir. Vsakdo potrebuje svoj kotiček, kamor se lahko zateče. No, moje zatočišče je kuhinja.”

---