Na Rožniku spet slavil Jančar

Drago Jančar je sloves najpomembnejšega živega slovenskega pisatelja v soboto na Rožniku kronal s četrtim kresnikom. Delovo nagrado za najboljši slovenski roman minulega leta mu je prinesel njegov enajsti, naslovljen In ljubezen tudi.

Ovenčani Drago Jančar Foto: STA
Ovenčani Drago Jančar Foto: STA

LJUBLJANA > V romanu In ljubezen tudi, izdanem pri Beletrini, Drago Jančar prepleta zgodbe ljudi, ki jih je zaznamovala in zlomila druga svetovna vojna. “Sem iz Maribora in še zmeraj me imajo za Mariborčana, pa čeprav že dolgo živim v Ljubljani. Poznal sem ljudi, na katerih sem zasnoval like. Odraščal sem v povojnih letih, ko je bilo v Mariboru še čutiti nasilje,” je pisatelj aprila lani dejal med predstavitvijo na sedežu založbe v Ljubljani. Pojasnil je tudi, da v večplastnem romanu, naslovljenem z Byronovim verzom, raziskuje, ali je ljubezen možna v času vojne, nasilja in prevzemanja oblasti: “Skozi poglavja se prepletajo zgodbe dveh moških in dveh žensk, ki zaidejo v kolesje zgodovine in skušajo ohraniti ljubezen, nekaj najglobljega, kar je med ljudmi, pa tudi dostojanstvo. In skušajo seveda preživeti.”

Pripoved nadaljuje, kjer je končal v slovitem Severnem siju (1984): tam je slikal tesnobno predvojno vzdušje, In ljubezen tudi pa se prične s črno-belo fotografijo: sredi mariborske ulice pod napisi v nemščini stojita dekleti in ena od njiju se ozira za mimoidočim moškim v esesovski uniformi.

Spet v vojni

Jančar je na Rožniku med drugim dejal, da je “vsako pisanje romana težka avantura, tunel, v katerega se človek spusti in mora iz njega priplavati na svetlo”.

O nagrajencu, ki prejme ček za 5000 evrov, je odločala žirija, v kateri so romane presojali Tone Smolej, Tina Vrščaj, Tina Kozin in Alen Albin Širca.

V utemeljitvi nagrade so zapisali, da je Jančar - edini dobitnik štirih kresnikov doslej - po romanu To noč sem jo videl znova osupnil z močno doživeto pripovedjo: “Tudi tokrat se je velikopotezno poglobil v čas druge svetovne vojne, da za bralce izpiše prepričljiv vojni in ljubezenski vrtinec.”

Obuja našo empatijo

Pisatelj, ki je 13. aprila dopolnil 70 let, se je v romanu lotil upodabljanja tistega, kar je najteže ubesediti: kako se človek, ki je občutljivo, a ne nujno tudi etično bitje, znajde ali ne znajde v skrajnih zgodovinskih okoliščinah: “Tu knjiga v največji meri obuja našo empatijo, tako da bralec sam postane mučenec v gestapovskih zaporih, partizan v pohorskih gozdovih, osumljen izdaje, ali interniranka v koncentracijskem taborišču. In ljubezen tudi je nov dokaz Jančarjevega pripovednega in slogovnega mojstrstva.”

Letos so se za kresnika potegovali še romani Sveti boj Vlada Žabota, Vse moje Amerike Štefana Kardoša, Gramoz Florjana Lipuša ter Starec in jazSarivala Sosiča.


Najbolj brano