Uspešen dan diplomata Matthewa Nimetza
Matthew Nimetz se bo lahko upokojil in umaknil k pisanju spominov. Opazoval sem ga minulo nedeljo, 17. junija, ko je skupaj z zunanjima ministroma Makedonije in Grčije sopodpisal sporazum, s katerim sta državi končali dolgoletni spor o pravici uporabe imena.
Bil je zadovoljen. Pravzaprav ga nikoli nisem videl prav zares veselega in še manj evforičnega, vedno je bil zadržan, celo resnoben in skrben v izbiri pravih besed, ko je najprej z pooblastilom ameriškega predsednika Billa Clintona in kasneje kot posebni odposlanec generalnega sekretarja OZN sodeloval pri reševanju vprašanj, ki so delila oblasti v Atenah in Skopju. Konec marca letos je bil po dunajskem sestanku - sedel je med Nikolo Dimitrovom in Nikosom Kociasom, zunanjima ministroma Makedonije in Grčije - prvič povsem nenavadno vesel. Bilo je vidno, da se bo nekaj zgodilo. Tistega dne se je začela skupna pot taiste trojice proti Prespanskemu jezeru in majhnemu mestecu Psarades, kjer so v nedeljo, 17. junija, podpisali dokument, s katerim bo Grčija priznala ime sosednje države - Severna Makedonija. Ne moremo govoriti o zmagovalcih in poražencih, gre za izjemen kompromis in pogum, je kasneje istega dne povedal Nimetz.
Konec prihodnjega tedna, 28. in 29. junija, bo v Bruslju sestanek predsednikov vlad EU. Izvrstna priložnost za sprejem sklepa o začetku makedonskih pristopnih pogajanj.
Konec junija leta 1992 se je Evropski svet sestal na svojem velikem sestanku v Lizboni. Čas je bil optimističen, tako gospodarsko kot politično. Iz nekdanje države Jugoslavije so se osamosvajale nove države. Badinterjeva komisija je ocenila, da republika Makedonija izpolnjuje kriterije za mednarodno priznanje državnosti. Predsedniki evropskih vlad so v portugalskem glavnem mestu določili smernice za širitev EU. Vse se je zelo smiselno sestavljalo v novo politično realnost, tudi za balkanske države. A se je na istem sestanku prvič povsem nedvoumno slišalo tudi opozorilo, da bo ena od teh novih držav priznana le, če ne bo uporabljala imena Makedonija. Država je dobila sedež in članstvo v OZN pod imenom Bivša jugoslovanska republika Makedonija. Grčija je po razpadu Jugoslavije že samo uporabo imena Makedonija zaradi grške regije istega imena razumela kot teritorialno grožnjo. Spor je dobival povsem nerazumne razsežnosti, kot je bila zahteva, naj na mednarodnih srečanjih dobi predstavnik Makedonije mesto zraven predstavnika Tajske, saj da je prva črka imena te balkanske države, po kateri se določajo sedežni redi, pravzaprav T, po angleškem prevodu - the Former Yugoslav Republic of Macedonia.
Evropski svet je ob vseh zapletih decembra leta 2005 sklenil, da dodeli Makedoniji status države kandidatke za članstvo v EU. Vendar brez datuma začetka pristopnih pogajanj. To je bil nekakšen kompromis, ki ob vseh notranjih težavah, s katerimi se je država srečevala, ni kazal na možne rešitve zapleta okoli imena. Prvi resen preboj je naredil takratni ameriški predsednik George W. Bush, za katerega je na predsedniških volitvah glasovala velika makedonska diaspora in mu prinesla v državi Ohio pomembne zmagovalne glasove.
Prve dni aprila leta 2008 je bil v Bukarešti sestanek predsednikov vlad držav članic zveze Nato. Bush je večer pred tem sporočil, da pričakuje zgodovinsko odločitev obrambne zveze o sprejemu treh balkanskih držav, Hrvaške, Albanije in Makedonije, v svoje članstvo. Tistih nekaj ur po Bushevem govoru je kazalo, da je ameriška diplomacija dosegla dogovor z Grčijo o neoviranju sosednje države pri vstopu v EU in Nato. Vendar res samo tistih nekaj ur do naslednjega jutra, ko je generalni sekretar zveze Jaap de Hoop Scheffer sporočil, da Makedoniji ni uspelo, saj da mora pred tem rešiti z Grčijo vprašanje imena. Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy sta razumevajoče sprejela “stališče grških prijateljev”, pa ne samo zaradi bančnih, gospodarskih ali orožarskih interesov nemške in francoske ekonomije v Grčiji. To je bil tudi čas še vedno odprtih vrat proti Rusiji in razumevanja njene zahteve, da ne želi biti neposredno obkrožena z državami članicami Nata. Janez Janša, ki sodeloval na sestanku kot predsednik slovenske vlade in tudi kot predsedujoči EU, je bil bolj odločen. Predlagal je takojšnje nadaljevanje pogajanj in hiter sprejem Makedonije v obrambno zvezo. Razočarani makedonski predsednik vlade se je pred odhodom iz Bukarešte zahvalil za podporo in pomoč ZDA, Turčiji in Sloveniji.
Potem je sledilo deset let zastoja, do novega začetka pogajanj. Tokrat dveh pragmatičnih in odločnih predsednikov vlad, Zorana Zaeva in Alexisa Tsiprasa, ki sta dosegla dogovor o imenu Severna Makedonija. Takoj so sledili protesti opozicije v obeh državah. Grški opozicijski lider Kyriakos Mitsotakis je zahteval nujno glasovanje o zaupnici predsedniku vlade, zaradi “dogovora, s katerim je zadal Grčiji končni udarec”, makedonski šef opozicije Nikola Gruevski pa je pozval k uporu. Vendar oba z vedenjem, da jima ne gre za zmago ali celo rušitev doseženega sporazuma. Mitsotakis enostavno nima zadostne podpore v grškem parlamentu, s katero bi izglasoval nezaupnico, Gruevski pa je vendarle bil tudi sam na poti iskanja podobnega dogovora. Sredi decembra leta 2015 se je pogovarjal z novinarji uglednega časnika The Guardian. Kakšen dan kasneje je sicer vse zanikal, z zato prikladnimi pojasnili, da ni bil dobro razumljen, da bo zato zahteval popravke objavljenega in podobno, toda napisano je ostalo. Gruevski je povedal, da je pripravljen na pogajanja o spremembi imena države, da je njegova vlada “pripravljena na pogovore, z željo skozi dialog čim prej najti rešitev, jo predstaviti državljanom in jo potrditi na referendumu”.
Tsipras je preživel glasovanje o zaupnici, Zaev je dogovor, podpisan ob Prespanskem jezeru, potrdil na vladi, ga poslal v parlament ter minulo sredo, 20. junija, dobil zadostno podporo in potrebno večino glasov za sprejem zakona o sporazumu o spremembi imena. To je bila njegova pomembna politična zmaga.
Diplomat Matthew Nimetz bo odpovedal svojo plačo, dolar na leto, in si odpočil. Njegovi spomini bodo izvrstno branje.
Borut Šuklje, strateški analitik
www.borutsuklje.com