Po izvolitvi Tonina sprememba v političnem besednjaku

Matej Tonin je novi predsednik državnega zbora (DZ). Na tajnem glasovanju ga je izvolilo 80 poslancev, devet jih je bilo proti, ena glasovnica ni bila veljavna. Tonin je bil edini kandidat za predsednika, pod njegovo kandidaturo pa so se podpisale stranke LMŠ, SD, SMC, Desus, SAB in NSi. V strankah, ki želijo osnovati koalicijo pod vodstvom Marjana Šarca, so izpostavljali zrelost in odgovornost takšnega dogovora, v ospredje pa so prišla pričakovanja, da bo nova vlada “sredinska.” V NSi poudarjajo, da to še ne pomeni vstopa njihove stranke v Šarčevo koalicijo. Negotovost okrog predloga za predsednika DZ v preteklih dneh je bila le dimna zavesa, pa so prepričani v Levici.

Poslanci novega sklica  državnega zbora Foto: STA
Poslanci novega sklica državnega zbora Foto: STA

LJUBLJANA > Dogovor, da bo skupni kandidat političnih strank, ki se dogovarjajo za sestavo koalicije pod vodstvom Marjana Šarca (LMŠ), predsednik NSi Matej Tonin, je omogočil, da je ustanovna seja DZ potekala brez večje nervoze. V četrtek zvečer so bili pogovori intenzivni, je zjutraj dejal Tonin, ki že pred dnevi ni izključil možnosti svoje kandidature: “Kot so pokazali pogovori, bi bilo moje ime lahko skupni imenovalec, ki poveže levo in desno, da lahko pridemo do predsednika DZ.” Tonin o sebi govori kot o začasnem predsedniku, ki bo poskrbel, da bodo postopki konstituiranja DZ potekali hitro in čim bolj učinkovito, prav tako postopki oblikovanja vlade. Ena prvih nalog bo čimprejšnje konstituiranje parlamentarnih odborov, zlasti odbora za zunanjo politiko, ki bo obravnaval vsebino tožbe proti Hrvaški zaradi arbitražne sodbe.

Obrisi koalicije, kot si jo želi Šarec

Sicer pa je Tonin po izvolitvi izpostavil, da je tolikšna enotnost dobro sporočilo državljanom: “Ko gre zares, se je slovenska politika sposobna dogovoriti in najti rešitev.” To je po njegovem dober obet za soočanje z izzivi, ki so pred državo. V NSi se doslej z LMŠ še niso vsebinsko pogovarjali o možnostih za skupno koalicijo, s SDS pa so takšne pogovore imeli.

Marjan Šarec

predsednik LMŠ:

“Lahko rečem, da so to že obrisi naše koalicije, kakršno si želim. To je sredinska koalicija, razvojna koalicija, obrnjena v prihodnost in ne v preteklost.”

Pod predlogom Toninove kandidature se je prvi podpisal Marjan Šarec. Predlog je bil usklajen med LMŠ, SD, SMC, SAB, Desus in NSi. Že na prvi seji so želeli pokazati, da stvari ne želijo zapletati, je dejal Šarec. “Lahko rečem, da so to že obrisi naše koalicije, kakršno si želim. To je sredinska koalicija, razvojna koalicija, obrnjena v prihodnost in ne v preteklost.”

Iz besednjaka strank, ki so se podpisale pod Toninovo kandidaturo, je včeraj izginila trditev, da želijo levosredinsko vlado. Raje bi levosredinsko, so dejali v Desusu, a je lahko tudi sredinska. Izkušnje tudi kažejo so volitve predsednika DZ že pokazatelj, kakšna bo vlada. Predvsem pa so podpisniki v ospredje postavili zrelosti in odgovornost takšnega dogovora, ki bo omogočil nemoten potek vseh nadaljnjih postopkov. Po besedah Matjaža Hana (SD) so s tem “presekali kadrovski vozel in nič več.” Zdaj se začenjajo pogovori o vsebini.

Kot možna kandidata za predsednika DZ sta bila v minulih dneh izpostavljena predsednik SMC Miro Cerar in dovčerajšnji predsednik DZ Milan Brglez. Skupna podpora Toninu je po Cerarjevih besedah “izraz velikega zaupanja.” Tonin je namreč napovedal, da se bo, ko se bo izoblikovala koalicija, umaknil. Med šestimi strankami se je vzpostavilo minimalno zaupanje za nadaljevanja koalicijskih pogovorov, sicer menijo v SMC.

NSi: nismo še v vladi

Vsi poslanci NSi so včeraj javnosti sporočali, da to še ni avtomatična napoved sodelovanja stranke NSi v Šarčevi koaliciji. Gre le za izhod iz pat pozicije, ki je onemogočala nadaljnje delo DZ in tudi sestavljanje vlade. Toninova odločitev je smela in odgovorna, je menil poslanec NSi Jernej Vrtovec: “Matej Tonin je oseba, ki vključuje in ki lahko presega delitve na levo in desno.” Po njegovem je pomembno, da so predsednika dobili že včeraj in niso konstitutivne seje vlekli v nedogled ter s tem dajali “slabe politične signale državljankam in državljanom.”

Podporo Toninu so napovedali tudi poslanci SDS in SNS. Na besede, ki jih je na tviterju zapisal nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar, da tako levosredinske stranke sestavljajo vlado Janezu Janši in da se ponavlja scenarij iz leta 2011, ko je vlado sestavljal Zoran Janković, se je Janša odzval prek istega medija. “Ne še. Le mi zaenkrat rešujemo zagato t. i. levice, ki se je sposobna dogovoriti le o nekomu, ki ni njihov. To pa delamo zato, da bo DZ lahko začel normalno delovati. Problemi se namreč kopičijo, čeprav jih mainstream mediji prikrivajo,” je zapisal. SDS bi, kot je v DZ dejal Janša, podprla katerega koli kandidata za predsednika ali začasnega predsednika, saj si želi, da gredo postopki naprej.

Levica: v sredini prevladali osebni interesi

Razočaranja nad takšnim razpletom pa niso skrivali v Levici, kjer so svoj vstop v Šarčevo vlado pogojevali prav s tem, da v njej ne sme biti NSi, ki da se ideološko in po svojih vrednotah povsem razhaja z njimi. Dopoldne jih je pričakala novica, da se je “levica dogovorila z desnico,” kar daje vtis, da so v sredini prevladali osebni interesi, je dejal Luka Mesec. Takšen razplet jim daje vtis, “da je bilo preštevanje na sredini zgolj dimna zavesa za kandidata desnice.”

Institut začasnega predsednika ne obstaja. Šarec pravi, da je to stvar dogovora, o tveganju, da bi Tonin ostal predsednik, vendar ne v Šarčevi, ampak Janševi vladi, pa: “Če bi človek gledal samo, kaj je tveganje, potem bi sedel doma in ne bi naredil nič.”


Komentar novinarja

Denis Sabadin

Za delanje vlade potrebujejo čas

Še preuranjeno je napovedati, ali pomeni izvolitev Mateja Tonina za predsednika državnega zbora tudi nastanek vladne koalicije v podobni sestavi. Tudi zato, ker ga je podprla široka paleta raznorodnih strank (skoraj) vseh ideoloških usmeritev. V tej točki so politiki javnosti podarili lepo darilo ob skorajšnjem dnevu državnosti, saj so vendarle našli učinkovito skupno rešitev. Ta je trenutno zgolj začasna, a v politiki od začasnosti do stalnosti ni dolgega koraka. Če bo tako tudi pri sestavljanju ...

Preberi več

Najbolj brano