Dacarji bdijo tudi nad posli s kriptovalutami

Finančna uprava (Furs) je razjasnila nekatere dileme, povezane z obdavčitvijo trgovanja s kriptovalutami. Med drugim lahko zdaj vsak na podlagi enajstih primerov poskuša bolje presoditi, ali opravlja dejavnost ali ne.

LJUBLJANA > Ob vse večji priljubljenosti kriptovalut in vlaganja vanje se je v zadnjih mesecih pojavilo vprašanje njihove obdavčitve. Posameznik, ki ne opravlja dejavnosti, načeloma ne plača od dobička iz kapitala od odsvojitve virtualnih valut. Ali nekdo opravlja dejavnost, pa Furs ugotavlja za vsak konkretni primer posebej.

Furs upošteva več dejavnikov

“Pri ugotavljanju, ali gre v konkretnem primeru za trgovanje z virtualnimi valutami ali rudarjenje virtualnih valut, se upoštevajo objektivne okoliščine in dejstva posameznega primera,” pojasnjujejo na Fursu. Ob tem navajajo tudi splošne kriterije, ki jih upoštevajo pri presojanju.

To so večje število trgovalnih dni v obdobju enega leta, večje število realiziranih naročil ali njihova večja vrednost. Furs upošteva tudi povprečno vrednost portfelja virtualnih valut v določenem letu ter vlaganje v ali uporabo namenske opreme in drugih sredstev za opravljanje dejavnosti, informacij, znanj ter tehnologij. Prav tako davčne uradnike ob presoji zanima, ali je bil posameznik vključen v organizacijsko strukturo, ki predvideva delitev dela med več oseb z namenom doseganja skupnega cilja.

“Izpolnjevanje enega ali več kriterijev še ne pomeni nujno, da gre v posameznem primeru za opravljanje dejavnosti. Kriterije je treba obravnavati v medsebojni povezavi, torej kot celoto,” poudarjajo na Fursu. Tako, denimo, zgolj višje število naročil ali trgovalnih dni ne pomeni nujno opravljanja dejavnosti, pač pa bo Furs ob presoji upošteval še druge okoliščine.

Enajst konkretnih primerov

Da bi vsak posameznik lažje presodil, ali gre v njegovem primeru za opravljanje dejavnosti, je finančna uprava navedla enajst konkretnih primerov. Tako, na primer, dejavnost opravlja oseba, ki je v 107 trgovalnih dneh in v 1020 naročilih nakupov in prodaj dosegla milijon evrov vrednosti, povprečna vrednost njenega portfelja pa znaša 200.000 evrov. Prav tako gre za dejavnost v primeru posameznika, ki je zabeležil 103 trgovalne dni, povprečna vrednost njegovega portfelja je 210.000 evrov, hkrati pa je del neformalne ali formalne skupine oseb, ki si delijo posamezne delovne naloge in izmenjujejo podatke z namenom doseganja večjih dobičkov.

Ne opravlja pa dejavnosti fizična oseba, ki je na primer leta 2015 kupila za 50.000 evrov virtualnih valut v 950 naročilih in več kot 120 trgovalnih dneh, nato pa jih dve leti držala kot naložbo. Leta 2018 je virtualne valute prodala, skupna vrednost prodaj pa je v 985 naročilih v več kot sto trgovalnih dneh dosegla 250.000 evrov. Taka oseba nakupov virtualnih valut namreč ni opravila z namenom doseganja dobička na podlagi izkoriščanja kratkoročnih nihanj cen virtualnih valut, temveč z namenom dolgoročne naložbe.

Prav tako za opravljanje dejavnosti ne gre v primeru osebe, ki je lani vložila pol milijona evrov v kriptografske žetone, in sicer z 20 naročili v desetih trgovalnih dneh. Ta oseba je po nekaj mesecih kupljene žetone prodala in pri tem iztržila 1,5 milijona evrov, in sicer v desetih trgovalnih dneh z 20 naročili. Za realizacijo navedenega posla ni vlagala sredstev za pridobitev informacij in znanj. Čeprav gre za velik zaslužek in visoko vrednost portfelja, fizična oseba trgovanja namreč ni izvajala kontinuirano, temveč je šlo za enkraten podvig, navaja Furs.

---