Država - mačeha avtocesti
Komentarji
20. 06. 2018, 05.55
, posodobljeno: 31. 07. 2018, 19.37
Več kot četrt stoletja obljub, da bo država zgradila avtocestni koridor, ki bi vzpostavil varen, predvsem tovorni, promet med obalnimi kraji in Reko, od koder avtocesta (oziroma večina tovora iz tržaškega in koprskega pristanišča) pelje proti Zagrebu in vzhodni Evropi, je tokrat zares padlo v vodo. Zadnja izjava z ministrstva za infrastrukturo je namreč šokantna - namesto avtoceste (AC) med Postojno in Jelšanami, ki bi težkega, gostega, nevarnega in okoljsko nesprejemljivega tovornega prometa razbremenila vse lokalne ceste, bi država raje posodobila obstoječo prometno infrastrukturo. In vse obljube odgovornega ministrstva, tudi zadnja pred letom dni, izrečena na javni tribuni v Hrpeljah, češ da bo državni prostorski načrt za avtocesto Postojna-Jelšane sprejet do konca leta 2019, so na ministrstvu kratko malo snedli, kot bi v igri ne bila resna, evropskim standardom primerna prometna strategija, infrastruktura. Razlog? Tega sam vrh ministrstva ne zna pojasniti. Izgovarjajo se, kakopak, na denar in dolgotrajne postopke.
Ljudje pa, ki živijo ob lokalnih cestah, te so še iz časa Italije, vendar spremenjenih v državne prometnice, vse bolj trpijo. Prometne nesreče s smrtnimi izidi, prekomeren hrup in tresljaji, nevarnost gibanja tako za lokalni promet kot za pešce, nespoštovanje omejitev hitrosti in tonaže, vse bolj poškodovana cestišča, onesnaževanje narave, izločenost naselij in s tem gospodarsko stagniranje, ... je samo peščica skrb vzbujajočih težav, ki se leta kopičijo na Pivškem, Bistriškem, v Vremski dolini, Matarskem podolju. “Če se ne bi le sekundo prej zapeljala na dvorišče, bi se v moj avtomobil zabil šleper, ki je drvel skozi Obrov. Po meni bi bilo,” zmrazi krajanko, ko se spomni na bolgarski tovornjak, ki je drvel mimo njene hiše.
Zadnja izjava z ministrstva je šokantna - namesto obljubljene AC bi država raje posodobila obstoječe ceste.
Takih primerov je na tisoče, država pa nič. Milijardo evrov bi jo stal ta krak avtoceste, a kot kaže, ji ni mar ne za državljane ne za zagotavljanje prometnic, kakršne terja Evropa v 21. stoletju. V kolikor se ni odločila (ali zmogla) tranzitni tovorni promet speljati po železnici, kot to počno Avstrijci, ali se ni odločila koncesije za gradnjo avtocest podeliti kakovostnim tujim podjetjem, kot to počno Hrvati, ki bodo ravnokar čez Istro potegnili še en koridor, naj zmore vsaj držati obljubo in s Primorci ne ravnati tako zelo mačehovsko.