“Imamo vse, le turistov ni”

V okviru vseevropske razprave EUSiTI, so se na pogovor o vlogi majhnih mest v Evropi, nezainteresiranosti ljudi za EU in o njeni prihodnosti, usedli tudi v Idriji. S poudarkom na kulturi ob evropskem letu kulturne dediščine. Skupaj s predstavniki Slovenije v uniji so razmišljali še, kako na evropske volitve pritegniti več volilcev.

IDRIJA > Pogovor o Evropi in njeni uniji na pobudo francoskega predsednika Emmanuela Macrona poteka v vseh njenih državah. V Idriji so se osredotočili na nezainteresiranost občanov za EU in vlogo majhnih mest v njej. V letu evropske kulturne dediščine tudi na nezadostno izkoriščeno Unescovo živosrebrno dediščino, ki je v 16. stoletju skupaj s špansko odločilno pognala razvoj stare celine.

Bolj kot denar Evropo povezuje kultura

“Imamo Unescovo dediščino, imamo vse, le turistov ne znamo pritegniti,” se je podžupan Bojan Režun spraševal, zakaj idrijske evropske korenine ostajajo neizkoriščene. “Znamka Unesco v svetu pomeni 40 odstotkov obiskovalcev več. Za to sta potrebna povezovanje in sodelovanje,” je menila sekretarka na ministrstvu za kulturo Damjana Pečnik.

Ivana Leskovec

muzej

“Evropski znak, ki ga nosi Bolnica Franja, je projekt, ki vzgaja v duhu vrednot.”

Večina udeležencev, vodilnih iz občine, zavodov in agencij, ki poganjajo množico evropskih projektov, so bili z EU zadovoljni.

“Unija ni samo sofinanciranje projektov,” je poudaril vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič. “Je garancija miru, enakopravnosti, spoštovanja. Osredotočiti se moramo na vrednote,” je menil. “Žal je pristranska do manjših držav. Slovenije ni zmogla zaščiti niti v primeru arbitraže o meji s Hrvaško,” je bil razočaran doslej državljan treh držav na slovenskih tleh Mirko Tratnik. “Še huje je, da se ni izrekla proti nasilju v Kataloniji. Moramo se povezovati okrog miru,” je dodala Ivica Kavčič.

“Evropski znak, ki ga nosi Bolnica Franja, je projekt, ki vzgaja v duhu vrednot,” je dodala direktorica Muzeja Ivana Leskovec. “Pravkar gostimo razstavo krapinskega neandertalca. Srečali smo se nosilci znakov. Sodelujemo in s kulturo presegamo politične delitve,” je dodala vodja muzeja v Cerknem Milojka Magajne. “Evropa je kulturni pojem, imamo skupne korenine. Težava je prepričanje, da v EU ni mogoče vplivati na nič. Izkušnje kažejo, da bodo potrebne tri generacije, da se bo to spremenilo,” je menil minister Tone Peršak.

Zakaj namesto Bruslja ne Dunaj?

“Predpogoj za aktivno odločanje je znanje. EU ima vrsto vzvodov za odločanje. O vsaki odločitvi je na voljo posvetovanje prek spleta. Tudi za državljane. Na zadnje posvetovanje o bodočem proračunu EU nismo dobili niti enega predloga iz Slovenije. Težko razumem, zakaj se vsaj župani ne odzovejo,” je bil razočaran Stančič.

“Morda premalo sodelujemo pri odločanju, zato pa bolj zavzeto v projektih. Med ostalimi smo s Koprom edini iz Slovenije v skupnosti pametnih mest in edini v tovrstni svetovni skupnosti. Sprva nas niso jemali resno. Sedaj pa tudi EU vidi, da bo prek malih mest ljudi laže pridobila k sodelovanju,” je povedal župan Bojan Sever.

Za mlade je EU preveč okorela. Ker bo Bruselj po odhodu Velike Britanije na njenem obrobju, je Drejc Kokošar predlagal selitev prestolnice na Dunaj, v osrčje Evrope in bliže nezadovoljni višegrajski skupini. “To ne bo mogoče. Pod lupo so visoki stroški, ki jih prinašata dve prestolnici - Bruselj in Strasbourg. To bo mogoče spremeniti, sicer pa so inštitucije EU po vsej Evropi. A to je manj pomembno kot to, kako Evropo čutimo,” je bil prepričan direktor za zadeve EU mag. David Brozina.

Četrtinska udeležba slovenskih volilcev na evropskih volitvah priča, da EU ne čutijo. Ker je med njimi le 15 odstotkov mladih, je EU ta mesec enoletno predvolilno kampanjo junija začela z mislijo nanje. O elektronskih volitvah, ki so denimo v Estoniji pritegnile več mladih, Slovenija še ne razmišlja.

---