Delavce Delamarisa avtobus vozi že štiri leta

Nihče od delavcev Delamarisa po preselitvi družbe iz Izole v Pivko ni dal odpovedi zaradi (pre)dolge vožnje, pravijo v Pivki Perutninarstvo, ki je lastnica Delamarisa. Na račun prerazporeditev znotraj skupine se iz Ljubljane na Kras vozijo tudi nekateri delavci Mesnin dežele Kranjske, ki je hčerinska družba sežanskega Krasa.

PIVKA, LJUBLJANA > Po preselitvi Delamarisove proizvodnje iz Izole v novo tovarno na Kal pri Pivki pred štirimi leti so v podjetju za takratnih 85 delavcev organizirali delavski avtobus. Navdušenja med njimi ni bilo, saj je vožnja dodaten napor in podaljša odsotnost zdoma. “A kaj hočemo. Potrebujemo delo. Dobro, da smo ga sploh obdržali,” nam je takrat dejala ena od zaposlenih. In v Delamarisu ugotavljajo, da zaposleni vztrajajo in da odpovedi, ker bi si kdo poiskal novo službo bližje domu, ni bilo. “Bilo je nekaj običajne fluktuacije, a ne na ta račun,” odgovarja Petra Skok iz Pivke perutninarstvoin dodaja, da avtobus že vsa leta nemoteno vozi, z njim pa trenutno na delo prihaja 30 delavcev, ostali, večinoma iz skupnih služb, pa z avti.

Iz Ljubljane v Šepulje

Začasne prezaposlitve delavcev znotraj skupine in organiziran prevoz zanje so po zamenjavi lastništva napovedali tudi v družbi Kras oziroma hčerinski družbi Mesnine dežele Kranjske (MDK), katere obrat je inšpekcija zaprla. Od sprva napovedanih približno 40 prezaposlitev delavcev MDK se jih iz Ljubljane v Šepulje trenutno po podatkih sindikata vozi približno 12.

Predlagali krajši delovni čas

“Ljudje se ne želijo voziti tako daleč, vendar so v končni fazi glede na našo zakonodajo v to prisiljeni, sicer jim delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi, delo pa želijo obdržati,” pravi Boris Frajnkovič, sekretar Sindikata kmetijstva in živilske industrije Slovenije, in dodaja, da so na sestankih z lastnikom, Jato Emono, predlagali, naj gredo delavcem MDK nasproti in jih zaposlijo za krajši delovni čas - za šest ali sedem ur, zato da ne bodo tako dolgo odstotni od doma, “ob tem, seveda, da bi jim plačali za poln delovni čas”. “V povprečju so tri ure samo na poti iz Ljubljane v Šepulje in nazaj; če k temu prištejemo še prevoz do lokacije MDK in domov, so zdoma 12 in več ur. V sindikatu menimo, da je to nesprejemljivo, vendar je pri nas žal to zakonsko mogoče.” V skladu s panožno kolektivno pogodbo je pri napotitvi delavca v drug kraj ta lahko oddaljen največ 120 kilometrov od delavčevega bivališča, pot na delo in z dela pa ne sme trajati več kot tri ure in pol. Frajnkovič zato meni, da bi bilo treba v bodoče razmisliti tudi o morebitnih zakonskih spremembah, saj so napotitve v drug kraj in posledično dolgi prevozi na delo povezani tudi s pomanjkanjem ustreznega kadra in ne nujno s težnjo delodajalca, da na ta način zaposlene postopno prisili do tega, da si bodo piskali drugo delo. “Tudi v primeru MDK menim, da je tudi delodajalcu v interesu, da ohrani te zaposlene, saj znajo to delo opravljati,” še pravi Frajnkovič.

---