Rešitve iščejo na vseh koncih

Šefi policij držav Zahodnega Balkana in nekaterih drugih držav so včeraj na Brdu pri Kranju iskali rešitve za zajezitev ilegalnih migracij. Notranji ministri teh držav bodo danes o žgoči temi razpravljali v Sarajevu, begunska problematika spet stopa v ospredje tudi v institucijah Evropske unije.

Ilegalni prebežniki prihajajo v Slovenijo na različne načine, 
pogosto tudi v kombijih. Foto: PU Koper
Ilegalni prebežniki prihajajo v Slovenijo na različne načine, pogosto tudi v kombijih. Foto: PU Koper

EVROPA > Ilegalne migracije so v zadnjih dneh v središču pozornosti tako evropskih politikov kot varnostnih organov. Naraščajoči pritisk migrantov terja hitro ukrepanje. Na Brdu pri Kranju so včeraj o možnih ukrepih go. vorili šefi policij iz Albanije, Bosne in Hercegovine, Grčije, Hrvaške, Kosova, Makedonije, Srbije, Avstrije in Slovenije.

Posveti se vrstijo

Danes v Sarajevu sledi posvet notranjih ministrov teh držav, na katerem naj bi sprejeli politično-strateške možnosti delovanja za zajezitev nezakonitih migracij. Prihodnji teden pa naj bi na Salzburškem forumu v Bukarešti v pobudo povabili še druge države iz Srednje Evrope. Migrantska problematika se je namreč v primerjavi z lanskim letom občutno poslabšala, trendi pa kažejo določeno stopnjo organiziranosti ilegalnega prehajanja meja.

798

prošenj za azil je bilo vloženih v Sloveniji v prvih štirih mesecih.

Svoje videnje glede reševanja begunske problematike ima avstrijski kancler Sebastian Kurz, ki želi skorajšnje predsedovanje EU izkoristiti za poenotenje Evrope v novem pristopu do migracij. Avstrija želi postati “graditelj mostov” v Evropi, neizvedljiva porazdelitev beguncev med državami je že doslej povzročila preveč delitev, pravi Kurz. Avstrija želi bistveno okrepiti varovanje zunanjih meja EU, veliko hitreje pa bi morali kadrovsko in finančno okrepiti agencijo za zaščito meja Frontex. Azilni center za begunce bi, kot je navedel Kurz, morali urediti izven EU. V sodelovanju z državami ob Sredozemskem morju pa bi morali v prihodnje preprečiti, da bi se čolni z migranti sploh odpravili na pot.

Da znotraj EU ni enotnega mnenja o reševanju migrantske problematike, se je v torek izkazalo tudi na zasedanju sveta EU za pravosodje in notranje zadeve v Luksemburgu. Sedem držav, med katerimi je tudi Slovenija, se ne strinja s predlaganimi spremembami dublinske uredbe, saj ne ponuja sistema reševanja kriznih situacij.

Izjemen porast prošenj za zaščito

Naša država si prizadeva v čim večji meri aktivirati države Zahodnega Balkana, da začnejo ukrepati in vzpostavijo nadzor nad prehajanjem meja in gibanjem migrantov po svojem ozemlju. Velika težava je tudi očitna zloraba prošenj za mednarodno zaščito, saj se migranti tako izognejo vrnitvi v državo, iz katere so prišli.

Poleg velikega porasta nezakonitih migrantov v letošnjem letu Slovenija beleži tudi izjemen porast števila prošenj za mednarodno zaščito. V prvih štirih mesecih je po podatkih notranjega ministrstva prošnje vložilo 798 prosilcev, status pa so priznali 28 beguncem.

Poleg avstrijskega kanclerja Kurza glede migracij postaja pomemben igralec na evropskem parketu tudi novi italijanski notranji minister Matteo Salvini, vodja Lige. Torkovo dogajanje v Luksemburgu je označil kot zmago za Italijo, saj se je še šest držav (tudi Slovenija) izreklo proti predlagani reformi dublinske uredbe. Kot je poudaril v minulih dneh, od Evrope pričakuje več solidarnosti in drugačne ukrepe od dosedanjih, ki niso obrodili pravih sadov.


Komentar novinarja

Silva Križman

Evropa ne ve, kaj bi z migranti

Torkovo zasedanje sveta EU za pravosodje in notranje zadeve v Luksemburgu ni prineslo odgovora na vprašanje, kakšna naj bo prenova skupnega evropskega azilnega sistema in kaj storiti z migracijami. Sedem držav, med njimi tudi Slovenija, ni podprlo bolgarskega predloga o reformi dublinske uredbe. Zadnji predlogi namreč po mnenju Slovenije ne rešujejo sistemskih kriznih situacij, temveč le vzpostavljajo stalni mehanizem distribucije migrantov po državah članicah. Včeraj, dan po luksemburškem ...

Preberi več

Najbolj brano