Dolina potrebuje zelene mejice

Občina Ajdovščina je v sklopu projekta Prilagajanje na vplive podnebnih sprememb v Vipavski dolini - Life ViVaCCAdapt na Ajdovskem polju konec aprila zasadila vzorčni protivetrni pas. Po načrtih strokovnjakov Zavoda za gozdove Slovenije so zasadili 1011 sadik listnatih dreves in 152 grmovnic, ki lepo uspevajo.

AJDOVŠČINA > Vzorčni protivetrni pas, ki se razteza na 300 metrov dolgem in pet metrov širokem pasu na Ajdovskem polju, sestavljajo sadike črne jelše, poljskega bresta, belega gabra, poljskega javorja, češnje, ostrolistnega javorja, hrasta doba ter sadike grmovnic, med katerimi so navadna kalina, navadni češmin, dobrovita in rdeči dren.

Izbrali avtohtone vrste

Strokovnjaki so izbrali sadike različnih višin in jih posadili v več različnih kombinacijah, saj želijo dobiti najboljšo različico zelenega pasu, ki bo najhitreje rasel in najbolj učinkovito varoval prst pred vetrom. Zasaditev, ki temelji na avtohtonih drevesnih in grmovnih sortah, je zasnoval Mitja Turk iz Zavod za gozdove Slovenije, dela na terenu je vodil Vojko Černigoj iz ajdovske enote SGG Tolmin. Kot je dodala Patricija Štor iz Razvojne agencije Rod, bodo poskrbeli za vzdrževanje mejice. “Veter in ptice pa bodo sčasoma poskrbeli, da se bo ta pas še dodatno ozelenil z grmovjem. To bo še prispevalo k večji pestrosti združbe ter privabilo nove živalske vrste.”

Več vrst dreves

Poskusni zeleni pas sestavlja 174 sadik črne jelše, 154 poljskega bresta, 230 belega gabra, 209 poljskega javorja, 58 češnje, 129 ostrolistnega javorja in 57 sadik hrasta doba. Posadili so tudi po 38 sadik navadne kaline, navadnega češmina, dobrovite in 38 rdečega drena.

Gre za enega od ukrepov v sklopu projekta Prilagajanje na vplive podnebnih sprememb v Vipavski dolini, ki ga izvajajo Razvojna agencija Rod, Občina Ajdovščina, Inštitut za vode RS, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani ter podjetji Hidrotehnik in BO-MO.

Tudi proti suši

Projekt se je začel v letu 2016, trajal bo pet let, strokovnjaki pa želijo z njim pripraviti nabor ukrepov za povečanje pridelave ter zmanjšanje škode, ki jo tamkajšnjemu kmetijstvu povzročata zlasti suša in burja. Zeleni protivetrni pasovi po besedah strokovnjakov varujejo rodovitno prst pred burjo in preprečujejo prekomerno izhlapevanje vode iz odprtih kmetijskih površin. To so ljudje vedeli že v preteklosti, kljub temu pa so mejice marsikje v Vipavski dolini že skoraj izginile zaradi neprimernih posegov.

V delovni skupini verjamejo, da lahko s pravilnim načrtovanjem in z ozaveščanjem različnih uporabnikov prostora razmere spremenijo. Tudi v korist prostoživečih živali in pestrosti kmetijske krajine. Zato imajo po besedah Mitje Turka poleg svoje osnovne vloge tudi zelo pomembno okoljsko vlogo.

---