Prekrili so streho Vodarne Draga

Vodarna Draga v Vremski dolini ob reki Reki je dobila novo streho, prebarvali so ji vrata in zamenjali šipe na njih ter tako pred propadanjem obvarovali tehniško dediščino, nekdaj pomembno za oskrbo železnice z vodo.

Vodarni Draga so prenovili streho in prebarvali vrata, s čimer so 
poskrbeli, da tehniška dediščina v njej ne bo propadala.  Foto: Helena Race
Vodarni Draga so prenovili streho in prebarvali vrata, s čimer so poskrbeli, da tehniška dediščina v njej ne bo propadala.  Foto: Helena Race

GORNJE VREME > Vodarna Draga, stisnjena med cesto proti Ribnici in reko Reko, je v lasti Slovenskih železnic, za obnovo strehe pa sta poskrbeli divaška občina in Park Škocjanske jame, vsak s po 15.000 evri. Slovenske železnice (divaška enota vleke in tehnika) pa so prebarvale vrata in stroje.

“Vodarno je že načel zob časa, a s tem jo ohranjamo. Želim si, da bi se na takšnem dogodku srečali tudi na tajhih , vodnih bazenih,” je včeraj pri vodarni dejal občinski svetnik Dobrivoj Subić. Zadovoljna z obnovo je tudi Mirjam Frankovič Franetič, občinska svetnica in predsednica društva Urbanščica, ki skrbi za promocijo dediščine v Vremski dolini. “Želeli bi urediti še notranjost vodarne in označiti vse dele izjemno dragocene strojne opreme v njej,” je dejala in povabila na današnji pogovorni večer o vodarni in tajhih, ki bo ob 19. uri v dvorani v Famljah. Anton Zvone Ribič, pomočnik direktorja za infrastrukturo pri SŽ, pa se je vsem, ki so pomagali pri obnovi, zahvalil za skrb za dediščino.

Vodarna, ki je zdaj tehniška dediščina, vpisana v register nepremične kulturne dediščine, je po prvi svetovni vojni oskrbovala parne lokomotive z vodo. Dva dizelska motorja sta poganjala črpalki, ki sta jo črpali 165 metrov visoko in več kot dva kilometra daleč v Gornje Ležeče. Da sta prečrpala skoraj 100 kubičnih metrov vode na uro, sta porabila do 900 kilogramov goriva na dan. Gorivo je pritekalo v nasprotni smeri kot voda, po “naftovodu” s postaje v Gornjih Ležečah. Po letu 1971 je Vodarno Draga prevzel Kraški vodovod, jo povezal z zajetjem Padež in z njeno pomočjo zagotavljal vodo krajem od Gornjih Ležeč do Sežane in Nabrežine, dokler niso leta 1984 zgradili brestoviškega vodovoda.


Najbolj brano