Škoda po vetrolomu 48 milijonov

Decembrski vetrolom, ki je močno prizadel tudi gozdove na postojnskem gozdnogospodarskem območju, je poškodoval 2,2 milijona kubičnih metrov lesne mase, večinoma iglavcev, so dokončno ocenili na Zavodu za gozdove Slovenije. Načrtovani ukrepi za sanacijo so ocenjeni na 13,1 milijona, celotna škoda pa na 48 milijonov evrov. Posredna škoda pa bi lahko bila še višja zaradi napada podlubnikov.

LJUBLJANA > Največ, dobra tretjina, poškodovane lesne zaloge je v kočevskem gozdnogospodarskem območju, sledi pa mu postojnsko z dobrimi 400.000 kubičnimi metri lesa, kjer so najbolj poškodovani gozdovi na severni in severovzhodni strani Snežniškega masiva med 650 in 1100 metri nadmorske višine, kjer so padli tudi 100 do 150 let stari gozdovi. Medtem ko kočevsko izstopa po površini prizadetih gozdov, je po povprečni poškodovanosti lesne zaloge v ospredju postojnsko območje, kjer je več kot 70 odstotkov poškodovanih gozdov v državni lasti, sicer pa je med vsemi poškodovanimi gozdovi v državni lasti slaba polovica.

Sanitarna sečnja in odvoz lesa smreke, ki je gojišče in nevarnost za posredno škodo zaradi prenamnožitve podlubnikov, sta potrebna na približno petini površine slovenskih gozdov. Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je lastnikom v prvih štirih mesecih letos že izdal več kot 13.000 odločb za sanacijo več kot 1,6 milijona kubičnih metrov drevja. Po daljšem zastoju del, predvsem zaradi visoke in dolgo trajajoče snežne odeje, je bilo po zadnjih podatkih zavoda do 21. maja posekanih za dober milijon kubičnih metrov poškodovanega drevja.

30.000 hektarov gozda bo treba obnoviti zaradi naravnih ujm v zadnjih letih, od tega

1600 hektarov s saditvijo sadik, za kar je potrebnih skoraj milijon sadik letno.

Podlubniki ponovno na pohodu

“S posekom in spravilom poškodovanih iglavcev, predvsem smreke, se zelo mudi, saj lahko podlubniki, ki se že razvijajo na poškodovanem drevju, ponovno povzročijo obsežne poškodbe gozdov, letos in v naslednjih letih,” opozarjajo na zavodu.

Obsežno razmnožitev podlubnikov po žledolomu so namreč uspeli omejiti, ob nepravočasni sanaciji novih poškodb gozdov pa se lahko zgodba ponovi.

Gozd je kultura

Letošnji teden gozdov, ki med 28. majem in 3. junijem poteka pod naslovom Gozd je kultura, izpostavlja, da je odnos družbe do gozda odsev njene kulture. Na zavodu za gozdove poudarjajo, da smo v Sloveniji zavezani trajnostnemu, sonaravnemu in mnogonamenskemu gospodarjenju z gozdovi kot največjim slovenskim naravnim bogastvom, v kar je vključeno tudi varovanje naravnih in kulturnih vrednot v gozdovih. Gozd je pogosto navdih za kulturna in umetniška dela, les pa je v izdelkih in v različnih drugih rabah pogosto del slovenske kulturne dediščine. Likovna podlaga tedna gozdov 2018 je delo Caroline Ulaga, učenke iz Izole, ki je naslikala sliko Tišina - solze dreves v noči, s katero je zmagala na evropskem likovnem natečaju organizacije FAO ob lanskem Evropskem tednu gozdov. Njen motiv ponazarja stisko slovenskih gozdov, ki so jih v zadnjih letih prizadele obsežne naravne ujme. V žledolomu 2014 je bilo poškodovanih več kot devet milijonov kubičnih metrov drevja, v naslednjih treh letih so podlubniki poškodovali še 6,5 milijona, decembra lani pa vetrolom še dva milijona kubičnih metrov lesa.

Na zavodu skupno škodo po vetrolomu zaradi zmanjšanja prirastnega potenciala, razvrednotenja v ujmi poškodovanega drevja ter zaradi potrebne obnove gozdov in gozdnih prometnic ocenjujejo na 48 milijonov evrov. Znesek za sofinanciranje ukrepov za sanacijo pa so ocenjena na 13,1 milijona evrov.

---