“Ljudje nočejo biti stigmatizirani”

Po topel obrok za en evro v okviru postojnske Moje kuhinje prihaja komaj petnajstina potencialnih uporabnikov oziroma povprečno deset na dan, kar je več kot pol manj kot ob začetku pred tremi leti. V postojnskem vrtcu in na centru za socialno delo, ki pri tem sodelujeta z občino, pravijo, da rešitve za večji odziv že iščejo.

POSTOJNA > Osnovni namen projekta Moja kuhinja je zagotavljanje toplih obrokov po subvencionirani ceni socialno ogroženim občanom. A glede na to, da je po podatkih vrtca, ki skrbi za pripravo in razdelitev kosil, število uporabnikov z začetnih 20 do 30 v zadnjem obdobju upadlo na povprečno le deset dnevno, se zastavlja vprašanje, ali projekt v zadostni meri služi svojemu namenu. Na postojnskem centru za socialno delo (CSD) so namreč že ob njegovem začetku ocenili, da je število potencialnih uporabnikov okrog 150.

Premajhen učinek

Na to je opozoril občinski svetnik Zvonko Černač, ki ga je zanimalo število razdeljenih obrokov in s tem povezani stroški. V postojnskem vrtcu so izračunali, da imajo 76,5 evra fiksnih stroškov na dan (plače, živila, obratovalni stroški). Ob povprečno desetih razdeljenih obrokih po ceni 2,85 evra (uporabnik plača en evro, razliko občina) tako ustvarijo 48 evrov izgube.

10 uporabnikov povprečno prihaja po topel obrok v Mojo kuhinjo, pred tremi letih jih je bilo med 20 in 30.

Černač je zato kritično ocenil, da je projekt “blef” in da po nepotrebnem bremeni sredstva, saj nima pravega učinka, ker ljudje ne želijo biti stigmatizirani. “Če jim je treba pomagati, jim pomagajte na tak način, da bo to čim manj stalo in da se bodo ljudje dobro počutili,” je predlagal.

Na občini odgovarjajo, da ne gre za tipičen socialni projekt, saj morajo upravičenci tudi sami prispevati za hrano, zato ne vidijo razloga za stigmatizacijo. “Menimo, da trenutna organizacija ustreza, dovzetni pa smo tudi za druge predloge, ki jih bomo obravnavali skupaj s CSD in drugimi institucijami.” Ob tem pa tudi sami posredno priznavajo, da sedanje število uporabnikov ne odraža dejanskih potreb, na kar kažejo že podatki o tem, koliko ljudi živi pod pragom revščine.

Renato Brajković, pomočnik kuharja v postojnskem vrtcu, ki deli obroke, nam je povedal, da tistim, ki redno prihajajo, ta pomoč res veliko pomeni. Na podlagi lastnih opažanj pa dodaja, da bi jih prihajalo še več oziroma da zdaj nekateri ne prihajajo več, ker se počutijo preveč izpostavljene. Po prenovi v Zeleni dvorani namreč deluje tudi večgeneracijski center, ljudi pa je strah, da bi jih videl kdo od znancev, ki bi bil ravno takrat na delavnicah. “Odkar se je to pripetilo eni od uporabnic, ni prišla nikoli več.” Brajković je prepričan, da bi k destigmatizaciji lahko prispevali tudi tako, da bi o tem v javnosti več govorili in javno kuhinjo tudi oglaševali.

Predaleč za občane s podeželja

Direktorica CSD Postojna Patricija Može ocenjuje, da je vzrok za majhno število uporabnikov tudi v tem, da po obrok prihajajo le upravičenci iz mesta, ne pa tudi s podeželja, ki se jim zaradi stroškov prevoza to ne izplača. Strah pred stigmo pa je tudi po njenih besedah prisoten, saj jim že ljudje sami povedo, da v Zeleno dvorano po obrok ne bodo hodili, pa čeprav ga tam le prevzamejo in odnesejo domov.

CSD bo po napovedi Možetove vse, ki so upravičeni do subvencioniranega obroka (prejemniki denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka oziroma izjemoma tudi tisti, ki se zaradi zelo nizkih prihodkov znajdejo v socialni stiski) zdaj skušal ponovno spodbuditi, naj izkoristijo možnost. Elizabeta Zgonc, v. d. ravnateljice Vrtca Postojna, pa pravi, da bodo skušali skrajšati tudi pot, po kateri uporabnik pride do bona za prevzem toplega obroka. Zdaj mora namreč najprej po potrdilo na CSD, nato plačati položnico in nazadnje prevzeti bone v vrtcu.

---