Matej Tašner Vatovec: “Ni prav, da človek dela in komaj preživi”

“Raje v opoziciji kot v vladi, ki v resnici ni niti levosredinska,” pravi poslanec Levice Matej Tašner Vatovec, 35-letni Koprčan, doktor filozofije, ki v Kopru kandidira za še en mandat. Slogan Levice “Blaginja za vse, ne le za peščico” pomeni korenite spremembe, poudarja: “Dvig socialnih pomoči, pokojnin in predvsem dvig minimalne plače na dostojno raven.”

Matej Tašner Vatovec Foto: Tomaž Primožič/FPA
Matej Tašner Vatovec Foto: Tomaž Primožič/FPA

Levica se ne vidi v koaliciji s strankami, ki se razglašajo za leve, a so naklonjene privatizacijskim postopkom. “Ne s tistimi, ki se pri vprašanju prodaje NLB zavzemajo, da je treba kot svetinjo spoštovati zaveze do EU, čeprav evropska komisija ni dala niti centa za reševanje banke. Prav tako ne s tistimi, ki bi nadaljevali politiko davčnih odpustkov bogatim, ne bi pa izboljšali najnižjih plač in pokojnin.”

Na koliko bi dvignili minimalno plačo, torej?

“Ni pomembno, kdo od naših kandidatov bo prevladal, skupaj nas drži ideja, da bomo tudi v naslednjem mandatu lahko spreminjali življenje ljudi na boljše.”

“V začetku na 700 evrov, s tem da se minimalno plačo redefinira: iz nje izvzame vse dodatke, ki naj bodo pravi dodatki k plači. Minimalna plača bi morala biti vsaj 20 odstotkov višja od minimalnih življenjskih stroškov. Ni prav, da človek dela in komaj preživi.”

Kje boste vzeli denar za vse to?

“Preprosto, tam, kjer denar puhti za tuje interese in ne služi prebivalkam in prebivalcem Slovenije. Slovenija je na primer sprejela zaveze Nata glede oboroževanja in za to načrtuje 1,2 milijarde evrov odhodkov v prihodnjih letih. Ta denar bi lahko veliko bolj smiselno porabili.”

V Primorskih novicah bomo v obdobju do volitev objavili serijo krajših pogovorov s primorskimi kandidati strank, ki jim javnomnenjske raziskave pripisujejo uvrstitev oziroma možnost uvrstitve v državni zbor.

Naj ljudje odločijo, ali bi izstopili iz Nata

Se pravi, čimprej referendum za izstop iz Nata?

“Zagotovo v naslednjem mandatu: prav bi bilo, da se državljani odločijo, ali želimo biti del organizacije, ki neti vojne po vsem svetu in služi kot posrednik za zaslužke vojaške industrije.”

Kakšno vojsko bi torej imeli?

“Ne agresivne, ampak vojsko, ki bi služila obrambi, zaščiti in reševanju. Ob naravnih in človeških katastrofah smo videli, da moramo okrepiti sistem zaščite in reševanja. Tu bi vojsko lahko bolje uporabili kot, denimo, da jo po diktatu tujih centrov moči pošiljamo na misijo na latvijsko mejo z Rusijo. Članstvo v Natu nam prinaša več nevarnosti, kot če ne bi bili člani. Avstrija ni v Natu, pa njena vojska deluje brez težav.”

Odstraniti žico na meji

V kolikšnem času boste odstranili rezilno žico in panele, če boste v vladi?

“Nemudoma. Zadnje mesece predvsem SDS in stranke sledilke strašijo z begunskim valom, ki prihaja, a na terenu tega ni. Migracije so bile v celotni zgodovini človeštva nekaj popolnoma običajnega. V Istri, ki je prostor prepiha različnih kultur, nam je to povsem jasno.”

Kaj bo naredila Levica z drugim tirom?

“Najprej bomo predlagali, da se v zakonu o drugem tiru črta določba, ki omogoča vstop tujega kapitala. To je minimalna zahteva za zaščito slovenskega strateškega interesa. Za črpanje evropskega denarja udeležba Madžarske ni nujna. Siljenje Madžarske, ki jo Cerarjeva vlada ves čas promovira, je katastrofa ne samo za drugi tir in državo, ampak tudi za Luko. Povsem nesmiselno je za 200 milijonov evrov, ki bi jih Madžarska investirala v 2TDK, za 45 let prepustiti upravljanje polovice tega podjetja tuji državi, ki bi dobivala prihodke, ne bi pa plačevala kreditov, ki jih bo za tir najela Slovenija.”

Skupaj z Delavsko svetovalnico ste se veliko ukvarjali s problematiko izvajalcev pristaniških storitev (IPS) v Luki, ki je rezultirala v zamenjavi uprave. Ste zadovoljni, kako poteka z reševanje IPS?

“Ne, ker se ne rešuje. Čeprav je bila prav ta problematika ključna za zamenjavo nadzornikov in uprave, smo na koncu videli, da so bili IPS samo pretveza. Že več kot pol leta je od odločitve sodišča in delovne inšpekcije, stanje pa je le še bolj akutno, delavcev IPS je še več in to je na dolgi rok nevzdržno. Podjetja v večinski lasti države ne smejo uporabljati izkoriščevalskih praks. To je resen problem za Luko in kaže, da je treba povsem spremeniti strategijo upravljanja z javnim premoženjem.”

Kakšen SDH si predstavljate?

“SDH naj raje spodbuja podjetja, da delujejo kot zgled okoljskih in socialnih standardov, kot pa da stremi samo po kratkoročnih donosih, ter brezglavo prodaja, ne da bi se zavedali, kaj to pomeni za razvoj Slovenije, vse, kar ni krava molznica. Zato hočemo v upravljanje SDH vključiti delavce in na novo določiti cilje, ki jih mora dosegati SDH.”

Ste bolj koprski ali bolj slovenski poslanec?

“To se ne izključuje. Kar delamo na nacionalni ravni, vpliva tudi na Koprčanke in Koprčane. Tu ne gre samo za Luko in drugi tir, ampak tudi, na primer, za demokratizacijo postopkov na lokalni ravni. V koprski občini imamo težave z demokracijo, v Levici pa se zavzemamo za omejitve mandatov županov in možnost odpoklica, za kar, žal, ni bilo politične volje, predvsem pri strankah, ki imajo večje število županov, recimo Socialnih demokratih.”

Je slovenski parlament spodbudno okolje za doktorja filozofije?

“Ja in ne. V filozofiji je pomemben zgolj argument, v parlamentu pa zgolj preštevanje in dvigovanje rok. So pa redki trenutki, ko glasovalni stroji nehajo delovati, in to vliva upanje. Tako je bilo z našim predlogom za brezplačna kosila za osnovnošolce iz revnih družin. Trajalo je skoraj eno leto. Na koncu je ključen izkupiček: manj lačnih otrok v šoli.”

Pred politiko ste se med drugim ukvarjali tudi s filmom. Bi se dalo v parlamentu posneti kakšen dober film? Kakšnega žanra?

“Včasih kakšna melodrama, tudi komedija, a je politika vendarle preveč resna stvar, da bi delali filme ali še huje resničnosti šov.”

Znova kandidirata oba z ženo: vi v centru Kopra, ona na podeželju. Bosta tekmovala, kdo bo dobil več glasov?

“Liste smo sestavili tako, da v vseh volilnih enotah skušamo doseči čim boljši rezultat; gre za tekmovanje naše ideje z idejami drugih strank. Ni pomembno, kdo od naših kandidatov bo prevladal, skupaj nas drži ideja, da bomo tudi v naslednjem mandatu lahko spreminjali življenje ljudi na boljše.”


Najbolj brano