Primorska hranilnica Vipava je lani prepolovila čisti dobiček

Primorska hranilnica Vipava je lani ustvarila 107.000 evrov čistega dobička, kar je za polovico manj kot predlani. Razlogi so nizke obrestne mere in posledično občutno manjši prihodki iz vrednostnih papirjev, višji stroški poslovanja in vlaganja v posodobitve, pojasnjujejo v vodstvu hranilnice.

VIPAVA > V Primorski hranilnici Vipava so poslovanje v lanskem letu kljub padcu dobička ocenili za uspešno. Bilančno vsoto so povečali za 22 odstotkov na 64,1 milijona evrov, prihodki iz poslovanja s strankami so se v primerjavi z letom 2016 povečali za 110 tisoč evrov, obseg posojil pa kar za 31 odstotkov. Zaradi večjega obsega poslovanja so se na drugi strani povečali tudi stroški poslovanja, “predvsem stroški dela, reklame, IT podpore in regulatornega nadzora,” je vzroke za prepolovljeni dobiček ustanove pojasnil predsednik uprave Aleš Kavčič.

Nizke obrestne mere odnesle dobiček

A ključni razlog tiči drugje. “V okolju nizkih obrestnih mer, saj so se prihodki iz vrednostnih papirjev, predvsem državnih, v primerjavi z 2016 znižali za 40 odstotkov oziroma za 110 tisoč evrov, v primerjavi z letom 2014 pa kar za 75 odstotkov oziroma za skoraj pol milijona evrov,” je povedal Kavčič. Po napovedih se bodo letos prihodki iz vrednostnih papirjev znižali manj kot lani, in sicer za 54.000 evrov. “Hkrati bo rast prihodkov iz poslovanja s strankami, predvsem zaradi nove ponudbe, predstavljene lani, še višja,” si obeta predsednik uprave.

Hranilnica je lani izpeljala prvo dokapitalizacijo v zadnjem desetletju in povečala osnovni kapital za 140.594 delnic oziroma za približno 590.000 evrov s predhodnih 2,2 milijona evrov na 2,8 milijona evrov. V dokapitalizaciji je sodelovalo dvanajst oseb, od tega šest obstoječih delničarjev in šest novih. Po podatkih iz letnega poročila za 2017 je bila konec leta največja lastnica hranilnice Zadružna kraška banka, ki je imela po združitvi z Zadružno banko Doberdob-Sovodnje 19,6-odstotni delež. Med večjimi delničarji so še družbe Kurivo Gorica, Koda, MD Trade in Fama, občini Ajdovščina in Vipava ter Deželna banka Slovenije.

Ambiciozni cilji

V ustanovi, ki si želi ostati bančna institucija v pretežno primorski lasti, so prepričani, da jim bo kapitalska krepitev omogočila doseganje ambicioznih ciljev in predvideno rast v prihodnjih letih. “Že letos spet pričakujemo bistveno višji dobiček, v naslednjih letih pa ob pričakovanem začetku zviševanja obrestnih mer rekordno poslovanje z vidika dobičkonosnosti,” je optimističen predsednik uprave, ki poudarja, da si je hranilnica v strategiji zadala cilj postati prepoznavna kot servis občanom in malemu gospodarstvu z najugodnejšo ponudbo ob tesnem sodelovanju z lokalno skupnostjo.

“Glavni izziv še naprej predstavlja njena velikost, saj je celoten bančni sistem prilagojen velikim igralcem, vsaka majhna institucija pa ima nesorazmerne stroške poslovanja. K sreči se je na tem področju začelo premikati tudi na nivoju Evropske unije, saj si je avstrijsko predsedstvo kot eno od svojih ciljnih nalog zadalo vzpostavitev načela sorazmernosti znotraj evropske bančne unije,” je še povedal Kavčič.

---