O najemnini za 250 evrov

Mladih v starosti od 18 do 29 let, ki živijo pri starših, je v Sloveniji 85 odstotkov, kažejo podatki Eurofounda (Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer) za leto 2011. Naša država se pri tem skupaj z Malto uvršča na sam vrh EU. Nezanemarljivo je tudi, da se je to število od leta 2007 zvišalo za dobrih 20 odstotkov. Pri iskanju razlogov za tako stanje ni potrebno biti strokovnjak za problematiko mladih, saj se razmerje med cenami stanovanj in osebnimi dohodki ponuja kot odgovor sam po sebi.

Pa niso samo mladi tisti, ki težko pridejo do prvega stanovanja, kar je pogoj za njihovo osamosvojitev. Položaj bremeni tudi samske, ki jih je celo največ med prijavljenimi na razpisih za neprofitna stanovanja, a ne dobijo dovolj točk. Še drug primer. Oče samohranilec v Izoli plačuje 350 evrov mesečne najemnine za garsonjero - brez vključenih stroškov. Naj k temu dodamo, da prejema minimalno plačo, tako da se mu račun skupaj z drugimi življenjskimi stroški izjemno težko izide. Rešitev v obliki subvencije najemnine se sliši lepo, a je med najemodajalci še vedno veliko takih, ki zaradi razmeroma visokih davčnih obremenitev svojega prihodka od najemnin tega sploh ne prijavijo ali pa prijavijo nižji znesek od dejanskega.

Število mladih Slovencev, ki živijo pri starših, se je od leta 2007 do danes zvišalo za dobrih 20 odstotkov.

Na pomanjkljivo poročanje najemodajalcev glede višine najemnine opozarja tudi geodetska uprava, ki je nedavno objavila poročilo o najemnem trgu v Sloveniji. Poročilo kaže, da znaša povprečna najemnina v državi 250 evrov mesečno. Enak znesek naj bi veljal tudi za Koper. A samo bežen pregled najemne ponudbe na spletnih portalih pokaže, da najem 30 kvadratnih metrov stanovanja v centru Kopra oglašujejo za 420 evrov mesečno. Opaziti pa je tudi številne ponudbe za turistično oddajo stanovanj, ki je še dražja.

Nacionalna resolucija, ki do leta 2025 predvideva povečanje števila najemniških stanovanj za štiri tisoč enot in uvedbo stroškovne najemnine - vzorčno v višini od 250 do 300 evrov za dvosobno stanovanje -, je sicer dobrodošla. Vprašanje pa je, če bo zadostovala, da se bo resnično izboljšal položaj najemnikov na trgu. No, če bi o tem zdaj povprašali politike, bi nas zagotovo prepričevali, da je seveda vse mogoče.


Preberite še


Najbolj brano