Kje danes najti azil?

Istrski književnik Fulvio Tomizza (1935-1999) se je z mejo identificiral, doživljal in razumel jo je kot stičišče, ne kot prepreko. Mednarodna obmejna srečanja, ki nosijo njegovo ime, že 19. leto nadaljujejo pisateljevo duhovno zapuščino, izbirajo pereče teme, prek katerih mednarodna zasedba intelektualcev premišljuje in razpravlja o razmerah v družbi. Tokrat je osrednja tema azil.

TRST, KOPER, UMAG > Forum Tomizza je že od svojih začetkov doma v treh pisateljevih mestih. “Istrski tricikel” bo krenil na pot jutri v Trstu, v četrtek se ustavi v Kopru, v petek pa ga pričakujejo v Umagu.

Posvečeno Patrizii Vascotto

Tržaški del bo letos v znamenju spomina na nedavno preminulo Patrizo Vascotto (1955-2018). “Bila je telo in duša, glava in srce Foruma Tomizza v Trstu. Z njenim odhodom je za vse nas zazevala velika praznina. Tržaški dan zato posvečamo njej, prijateljici in sopotnici na neštetih poteh. Po najboljših močeh se bomo potrudili izpeljati, kar nam je naročila in položila v naročje - povezati živost duha in sporočila Fulvia Tomizze, tudi njegovih begunstev in begov z letošnjo osrednjo temo,” je na včerajšnjem srečanju z novinarji v koprski palači Gravisi povedala Devana Jovan Lacovich, novinarka in članica Skupine 85, ki skrbi za pripravo Foruma Tomizza v Trstu. Tokrat bo simpozij na sedežu Srednjeevropske pobude, kar ima simbolni pomen, saj gre za organizacijo 17 držav, ki se zavzema za preprečitev nastanka novih pregrad in delitev v Evropi. Na tržaškem delu simpozija po besedah Devane Jovan ne bodo pozabili na Ivana Cankarja (1876-1918), pisatelja, ki je bil povezan s Trstom in je tam velikokrat našel zatočišče. O njegovem vplivu na Tomizzo bo spregovorila Marta Moretto, Marija Mitrović bo predstavila Tomizzovo zatočišče Beograd, Jasna Čebron bo povezala Tomizzov odnos z Ljubljano in njegovega Cankarja s Trstom, Riccardo Cepach bo spregovoril o romanu Dekle iz Petrovie in sprejemanju istrskih beguncev v Trstu, Ivan Verč se bo posvetil dojemanju razlik med večkulturnostjo in medkulturnostjo, Franco Juri pa bo govoril o svojem pogledu na dobo zidov skozi azil, fobijo in antipolitiko v času tako imenovane tekoče družbe.

Za koprskipredvečer Vrtnice vetra

Drevi ob 19. uri bodo v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja gostili pisateljico Widad Tamimi in predstavili njen novi roman Vrtnice vetra, ki ga je v slovenščino prevedel Gašper Malej.

Govorijo na glas in preskakujejo meje

Mednarodno srečanje je po smrti Fulvia Tomizze zasnoval istrski književnik in novinar Milan Rakovac, v želji, da bi se v pisateljevem imenu in v imenu njegovih idej srečevali pisatelji, pesniki, filozofi, novinarji, prevajalci oziroma “vsi tisti, ki vedo, daživljenje v neki majhni skupnosti in z ograjenim mišljenjem ne pelje nikamor”, je spomnila Irena Urbič, skrbnica koprskega dela mednarodnega čezmejnega srečanja. Forum Tomizza se vztrajno in poglobljeno posveča preučevanju pisateljevega opusa, v katerem se je po oceni Urbičeve odzival “na aktualne dogodke, na tisto, kar ostaja večno, in seveda na zgodovino”. In tudi zato na Forumu Tomizza jemljejo v precep družbeno resničnost tega trenutka in o njej razpravljajo na glas in preskakujejo najrazličnejše prepreke.

Kdo sliši zgodbe azilantov?

Letošnji forum s pomenljivim naslovom Azil se bo na simpozijih in spremljevalnih programih ukvarjal z vprašanjem, kje dandanes najti zatočišče: “Kdo sliši, razume in prevaja življenjske zgodbe azilantov? Umetniki in intelektualci zaznavajo, da se jim potihoma ali na glas oži prostor javnega delovanja in se zato odločajo za notranji eksil. Ne zmorejo več parirati norostim tega družbenega in političnega trenutka, zato se umikajo v notranja izgnanstva,” razmišlja Irena Urbič.

Pesniki v zavetju koprskih vrtov

V sklopu Foruma Tomizza zadnjih nekaj let deluje pobuda Pesnik na cesti, s katero želijo organizatorji nagovoriti širše občinstvo. Pesniki so se že lani s koprskih ulic preselili na vrtove, kjer bodo poezijo prebirali tudi letos. Ob 16.30 bodo na vrtu palače De Franceschi (Tumova ulica 2) svoje pesniške svetove razprli Alessandro Salvi, Tanja Stupar Trifunović in Edelman Jurinčič, na vrtu družine Čalijia (ulica Agrarne reforme 6) pa bodo uro kasneje brali Slobodan Šnajder, Tibor Hrs Pandur in Ahmed Burić.

Dodaja, da je to paradoksalno, saj bi prav tisti majhen odstotek razmišljujočih, čutečih in ustvarjalnih ljudi moral imeti več javnega prostora. V Kopru ga bodo v četrtek ob 10.30 na simpoziju v palači Gravisi, kjer domuje Italijanska skupnost, namenili razmišljanjem Slobodana Šnajderja, Ive Kosmos, Franca Peròja, Mihe Blažiča N'Toka, Emirja Imamovića Pirkeja in Aljoše Pužarja. Po popoldanskem branju poezije naj bi se koprski del Foruma Tomizza sklenil v Centru mladih Koper s koncertom potujoče zasedbe italijanskih in migrantskih glasbenikov Stregoni, a po besedah organizatorjev njihov prihod zaradi birokratskih zapletov še ni gotov.

V ospredju aktivizem

Pod okriljem Foruma Tomizza že 13. leto pripravljajo literarni natečaj. Letos so prejeli 107 kratkih zgodb, napisanih z mislijo na letošnjo osrednjo temo. In prav s podelitvijo nagrade Lapis Histriae se bo v petek začelo dogajanje v Umagu.

Na simpoziju pa bo, kot je povedal tomizzijanski steber v Umagu Neven Ušumović, v ospredju aktivizem. Na njem bodo sodelovali pravnica Vanja Bakalović, nominiranka za Nobelovo nagrado leta 1990 Janja Beč Neumann, pisatelj in strokovnjak za antropologijo državljanstva Igor Štiks, ob njih pa še etnologinja Ana Sarah Lunaček Brumen, pisateljica Tanja Stupar Trifunović in ravnatelj tržaških muzejev Svevo in Joyce Riccardo Cepach.

V Umagu bodo tudi predstavili hrvaški prevod Tomizzovega romana Grešni odnosi, zvečer bo odigrala koncert skupina Šćike, letošnji Forum Tomizza pa se bo sklenil v soboto opoldne s komemoracijo na pisateljevem grobu.

---