Eko praznik ozavešča potrošnike in kmete

V soboto se je na 16. eko prazniku v lepem vremenu trlo ljudi, ki so v dobrem razpoloženju kupovali ali pa samo opazovali ekološko pridelane in predelane dobrote. Poučili so se lahko tudi o pripravi ekoloških čistil.

Eko praznik že 16 let ohranja dušo in s tem privablja množico 
ljudi.  Foto: Neva Blazetič
Eko praznik že 16 let ohranja dušo in s tem privablja množico ljudi.  Foto: Neva Blazetič

TOLMIN > “Pred 16 leti je bil tolminski eko praznik poleg ljubljanskega edini v Sloveniji in vsa ta leta mu je uspelo ohraniti ekološko dušo. Zato k nam radi prihajajo ekološki kmetje iz vse Slovenije, “ je zadovoljna pobudnica praznika, predsednica Združenja ekoloških kmetov severne Primorske Marija Bončina, ki ekološko kmetuje na turistični kmetiji Pri Lovrču v Čadrgu.

Eko z dušo in zaradi subvencij

Trenutno je od Trente do Pivke v eko kontroli okoli 700 kmetij, toda v združenju jih je povezanih zgolj 72. “Število tovrstnih kmetij je stabilno, počasi se povečuje. Bi si pa želeli, da bi se jih več povezalo v združenje, ker le skupaj bomo lahko uveljavljali naše argumente, med drugim proti zniževanju subvencij,” na kmete apelira Bončinova.

24 ponudnikov,od tega šest iz Posočja, je privabil letošnji eko praznik.

Peter Domevšček iz Posoškega razvojnega centra dodaja, da je eko kmetovanje stil življenja. “Je pa tudi to res, da nekateri ekološko kmetujejo zaradi dodatnih subvencij. Kmetije bodo morale še nadgrajevati lastne zaključene ekološke sisteme,” opozarja.

Po eko sadike že zjutraj

Vsako leto je veliko povpraševanje po eko sadikah. Že več let jih ponuja tudi Invalidsko podjetje Posočje, ki je poleg invalidske delavnice leta 2013 postavilo sodoben rastlinjak. Njihove sadike, semena in zelenjava niso zanimivi zgolj za ekološke pridelovalce, ampak za širši krog ljudi, ki jim je pomembna kakovost hrane, ki jo uživajo. Kdor namerava kupiti sadike, se mora na eko praznik odpraviti že zjutraj, ker najbolj atraktivne hitro poidejo.

Jani Kutin

kmet

“Letno naredimo od 15 do 20 ton sira. Večino prodamo na tržnicah, kupci prihajajo tudi na dom. Turistov je vse več, zato je priložnost treba izkoristiti.”

Veliko je bilo zanimanje za delavnico, v kateri jelastnica novogoriške trgovine Moj svet, čisti planet Mojca Bernik skupaj s kolegicami predstavila ekološka čistila. “Soda bikarbona in alkoholni kis naredita čudeže,” pravi.

Brez sira ni eko praznika

Jani Kutin z ekološke kmetije Pri Križarju v Čadrgu je ponujal sir. “V naši skupni sirarni od štirih eko živinorejskih kmetij sirimo trije. V vasi sta še dve kmetiji z drobnico, ki pa nista v ekološki kontroli. Letno naredimo od 15 do 20 ton sira. Večino prodamo na tržnicah, kupci prihajajo tudi na dom. Turistov je vse več, zato je priložnost treba izkoristiti. Načrtujemo gradnjo dveh hišic v podobi kašče, v katerih bomo uredili dva apartmaja in se s tem pridružili turistični kmetiji Pri Lovrču, kjer tudi ponujajo dva apartmaja,” napoveduje Kutin.

Kot ostali prebivalci Čadrga se dnevno vozi mimo vstopne točke v Tolminska korita, kjer je poleti gneča z prometnimi zamaški. “Je moteče, ne bom pa jamral, ker s tem sam sebi škodim. Zadevo bodo morali nekako urediti,” umirjeno pove. Kot pravi, morajo sami voziti otroke v tolminsko šolo, ker nihče noče prevzeti odgovornosti na ozki in strmi cesti. “Skupna sirarna in tudi skupen vaški vodovod terjata sodelovanje. Ni lahko, tudi problemi so, toda vedno jih skupaj rešimo.”


Najbolj brano