Jame tudi prečkajo mejo

V Trstu, v stari ribarnici, ki se nahaja ob četrtem pomolu, bo do 29. aprila odprta obsežna razstava o 130-letnem raziskovanju in preučevanju podzemnih jam v Furlaniji Julijski krajini, ki pa predstavlja tudi zgodovino raziskav slovenskih jam. Italijanski speleologi predvsem pri raziskovanju jam na meji tesno sodelujejo s slovenskimi.

TRST > Speleo 2018 - raziskave in slike o neskončni zgodbi podzemnih jam na območju Furlanije Julijske krajine (FJk) je naslov obsežne razstave, s katero želijo speleologi iz 26 društev, združenih v zvezo, opozoriti in promovirati vedenje, vrednotenje in ohranjanje speleološkega bogastva na območju FJk.

V krajini je registriranih 7939 jam s skupno 8700 vhodi, od tega je jam na tržaškem Krasu kar 2800 in so najgostejše, saj jih je na vsakem kvadratnem kilometru 15. Italijanski speleologi predvsem pri raziskovanju jam na meji tesno sodelujejo s slovenskimi.

Razstava je do 29. aprila odprta v prostorih nekdanje ribarnice v Trstu (Magazzino delle idee), ki se nahaja ob četrtem pomolu, v bližini Velikega trga (Piazza unita').

Od Dunajčana Krausa do Tržačana Boegana

Razstavni prostor so speleologi opremili z bogatim fotografskim gradivom in lično oblikovanimi in preglednimi panoji, na katerih so obsežne razlage in pojasnila o jamah, njihovih sistemih, nahajališčih, globinah in dolžinah, načinu raziskovanja, o živalstvu, rastlinstvu, ... Poleg panojev in fotografij so na ogled še publikacije in dokumenti, vezani na zgodovino raziskovanja jam na območju od FJk prek Krasa pa vse do Gorskega Kotarja. Med njimi je tudi prva knjiga s speleološko tematiko na svetu, ki jo je leta 1894 napisal avstrijski pionir raziskovanja jam, Dunajčan Franz Kraus, na njeni naslovnici pa so znamenite ponvice iz Škocjanskih jam. na ogled je tudi prva knjiga, v kateri je navedenih 2000 jam, ki so jih tudi dokumentirali. Njen avtor je Tržačan Eugenio Boegan.

V Postojni so imeli do druge svetovne vojne jamski kataster, izvemo iz razstavljene publikacije, druge govorijo o Škocjanskih jamah, Divaški jami, jami Dimnice in drugih jamah na slovenskem Krasu, v okolici Reke in še kje.

Razstava se ponaša še z obširnimi povzetki raziskovanj, denimo podzemnega toka reke Reke in jamskega sistema pod Kaninom. Predsednik zveze speleoloških društev FJk Furio Premiani o kaninskem jamskem sistemu, katere del raziskovalne ekipe je, pove, da bi radi jamarji tam povezali med seboj le še 35 metrov jam, pa bi ustvarili 100 kilometrov dolg sistem, ki je že na ogled v skicah in slikah.

O razstavi pa Premiani pove: “Veseli smo, da nam jo je FJk omogočila, na voljo so nam dali prostor, gradivo in eksponate zanjo pa smo sami pripravili v dveh mesecih in vse tudi plačali. Zanimanja je veliko, v dveh tednih si jo je ogledalo približno tisoč obiskovalcev, zanimiva je tudi za mlajše, saj smo zanje pripravili posebne panoje in eksponate.” Obiskovalci imajo možnost jamske skrivnosti in lepote videti tudi prek posebne 3D-projekcije in v nekaj filmih.

Med jamarji ni meja

“Zavedati se moramo, da so zgodovino jamarstva na našem območju oblikovali trije narodi, Italijani, Avstrijci in Slovenci, zato vsaj med speleologi ni meja. Na naši razstavi so predstavljene tudi jame, ki so na meji med Slovenijo In Italijo,” pa poudarja Roberto Grassi iz Devina, speleolog in zbiratelj raznovrstnih publikacij o jamah, tudi slovenskih in hrvaških. Jame na meji, ki so predstavljene na razstavi, so Karlova in Citina jama, Pelca na Grmadi, Lisičja luknja, Grižnica, jama Vodnica, jama v Hribih, Katra pečina in druge. Za poznavalce in širšo javnost pritegnejo tudi jame v bližini Trsta - Grotta gigante, Grotta nera, Grotta dei morti in druge.

Ogled razstave je brezplačen, odprta je vsak dan med 10. in 19. uro, jamarji obiskovalcem prijazno pristopijo in razložijo vsebine razstave.

---