O strahu, ki je v nas

V Gledališču Koper bodo drevi ob 20. uri sezono sklenili s šesto premiero, slovensko praizvedbo italijanske Za blagor vseh ljudi. Drama je tudi debeli dve desetletji po nastanku živa, kakor bi nastala tu in zdaj, ugotavlja režiserka Nenni Delmestre s sodelavci: govori o prihodu beguncev in strahovih večinskega prebivalstva.

Slovensko praizvedbo italijanske drame so predstavili (z leve) umetniški vodja SNG Nova Gorica Marko Bratuš, dramaturg iz koprskega 
teatra Miha Trefalt, režiserka Nenni Delmestre in direktorica Gledališča Koper Katja Pegan.  Foto: Andraž Gombač
Slovensko praizvedbo italijanske drame so predstavili (z leve) umetniški vodja SNG Nova Gorica Marko Bratuš, dramaturg iz koprskega teatra Miha Trefalt, režiserka Nenni Delmestre in direktorica Gledališča Koper Katja Pegan.  Foto: Andraž Gombač

KOPER > Režiser, igralec in dramatik Francesco Randazzo je dramo Per il bene di tutti napisal že leta 1996, v času, ko je v Italijo butnilo več valov imigrantov, koprodukcijsko predstavo Gledališča Koper in Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica pa je na oder postavila gostja s Hrvaškega Nenni Delmestre, ki že petič režira v Kopru. “Drama Za blagor vseh ljudi prinaša marsikaj, s čimer se danes moramo soočiti, teater pa je pravi kraj za spopad z rastočim strahom pred drugim in drugačnim,” je režiserka pred dnevi dejala na predstavitvi v Kopru.

Kdo nas ogroža?

Dogajanje v drami sta obnovila direktorica Gledališča Koper Katja Pegan in dramaturg Miha Trefalt: v obmejni vasi ali mestecu so prebivalci obdani s tujci iz sosednje države, ki skušajo k njim prebegniti prek reke. Vaščani se čutijo ogrožene, zato “demokratično” organizirajo nočne straže, ki nadzorujejo breg. Nekomu vendarle uspe prebegniti, a ga vaščani ujamejo in zaprejo v klet supermarketa. Skozi dramo se sprašujejo, kaj z njim storiti, in se “demokratično” odločajo, debatirajo: ali ujetnika ubiti, ga vreči nazaj v reko ali ga morda vendarle izpustiti? Šele zatem si vzamejo čas in si begunca tudi ogledajo ...

Nenni Delmestre

režiserka

“Strah je v našem DNK že od vedno, od časov jamskega človeka, medvedov in levov, le da danes grožnjo vidimo v drugi kulturi, ki nas želi napasti v našem udobnem, luksuznem življenju.”

Kakor se je izkazalo že ob predpremiernih uprizoritvah za šolarje, je to igra, ki gledalca zadene v živo, ne moreš ji uiti, opozarja Katja Pegan, umetniški vodja SNG Nova Gorica Marko Bratuš pa dodaja, da ne gre samo za predstavo o beguncih: “Glavni val beguncev je šel že skozi Slovenijo, morda bo kmalu prišel nov, ne vemo. A kar ostane, je občutek, da nas nekdo ogroža, da je nekdo tam zunaj, ki nam nekaj hoče. In mi naj se borimo proti temu odsotnemu tretjemu, ki pa je samo podaljšek nas samih, kakor bi rekel Lacan. Bistvo Randazzove igre vidim tako: vsak ima svojo teorijo, kdo nas ogroža, a kadar se teorija sreča s prakso, torej z ujetim migrantom in ugotavljanjem njegove identitete - takrat vsa naša prepričanja padejo! Na odru torej gledamo propad prepričanj. Želel bi si, da bi tudi sicer v družbi premislili lastna stališča do sveta.”

Režiserka prikima: “Iz subjektivnega, individualnega strahu se s pomočjo politične manipulacije razraste množični strah, histerija, ki sproža družbene spremembe in se neizbežno konča s tragedijo. Prav to me je zanimalo pri predstavi: rast iracionalnega sovraštva. Nisem pa hotela delati dnevnopolitične predstave, v kateri bi s prstom kazali: aha, vi ste za imigrante, vi pa ne! Nočem predstave, ki bi jo za povrh kdo lahko še zlorabil v dnevnopolitične namene, ampak me je zanimalo stanje človeškega duha. Strah je v našem DNK že od vedno, vse od časov jamskega človeka, medvedov in levov, le da danes grožnjo vidimo v drugi kulturi, ki nas želi napasti v našem udobnem, luksuznem življenju. Nismo med tistimi več kot štirimi milijardami ljudi, ki živijo z manj kot pet dolarji na dan, torej se imamo lahko za srečne.”

Poudarja, da gledalec na odru ne bo videl strašnih zlobnežev, marveč - sebe. “To je predstava o nas,” pravi. “Iskreno se moramo vprašati: kako se mi obnašamo v takih razmerah, kako mi razrešujemo take dileme?”

John Lennon si je leta 1971 v mirovniški himni Imagine predstavljal svet brez nebes, pekla, držav, religij, svet bratstva, enotnosti in miru. “Vem, da nisem edini, ki si želi tega, je prepeval Lennon. No, danes se sprašujemo, ali sploh je še kdo,” se trpko nasmehne Nenni Delmestre.

V prevodu z ločili

Prevajalec Marko Sosič je z avtorjevim dovoljenjem v poslovenjeno besedilo vstavil ločila, ki jih izvirnik nima. Pri uprizoritvi sodelujejo še režiserkina stalna scenografka, kostumografka in glasbena opremljevalka Lina Vengoechea, asistentka pri režiji Renata Vidič, oblikovalec svetlobe Jaka Varmuž, lektor Martin Vrtačnik in oblikovalec maske Matej Pajntar. Nastopajo upokojeni novogoriški igralec in dobitnik Borštnikovega prstana Bine Matoh, koprski igralci Rok Matek, Anja Drnovšek, Igor Štamulak in Tjaša Hrovat, igralec SNG Nova Gorica Jože Hrovat, gost iz SNG Drame Maribor Matevž Biber in srednješolka Lin Colja, ki v Kopru obiskuje gledališki trening.


Najbolj brano