Dokument z zamudo

Ko mlada družina, ki bi si na podedovani parceli na robu vasi rada postavila hišo, ali podjetje, ki načrtuje širitev svoje dejavnosti, izvedo, da je predpogoj za uresničitev njihovih načrtov sprememba občinskega prostorskega načrta (OPN), se najprej primejo za glavo. Vedo namreč, da to ne pomeni nič drugega, kot da bodo morali še dolgo čakati. Že vsaka sprememba OPN, kaj šele njegova priprava - ki se v nekaterih občinah vleče že leta - je dolgotrajen postopek, v katerem morajo tako imenovani nosilci urejanja prostora (od ministrstev in zavodov do komunalnih in elektro podjetij) povedati, ali je določen poseg sprejemljiv ali ne oziroma pod kakšnimi pogoji. Kar je povsem upravičeno, če gre za pomembna vsebinska vprašanja, ne pa za (birokratske) formalnosti. Primeri, ko od pobude do dejanske spremembe preteče manj kot leto dni, kar velja za zadnjo spremembo postojnskega OPN, so zato redkost. Tako kot so redki tudi primeri, ko se občine na razvojne pobude iz okolja odzovejo hitro, fleksibilno in ko prepoznajo, da bo sprememba prostorskega akta za občino pomenila “posredne pozitivne finančne posledice na podlagi širitve stavbnih zemljišč za potrebe širitve gospodarskih subjektov in njihovih dejavnosti”. Pohvalno je, da vsaj nekateri občinski ali državni uradniki razumejo, v čigavi službi pravzaprav so.

Prostorski načrti so namreč eno tistih področij, podobno kot tudi nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ali pa komunalni prispevki, ki pomenijo pomemben vzvod občine za ustvarjanje, na primer, razvoju gospodarstva prijaznega okolja. A ne samo to. Gre za vprašanje celovitega upravljanja s prostorom, ki ga prepogosto jemljemo preveč z levo roko. Ti načrti naj bi bili dolgoročni strateški dokumenti, zato njihovo sprejemanje (in spreminjanje) zahteva poglobljen razmislek o tem, kakšen prostorski in z njim siceršnji razvoj določenega lokalnega okolja želimo in čemu bomo dali prednost. Sicer smo priča stihijskim pozidavam po željah in finančnih interesih investitorjev, kakršne so se že zgodile tudi v primorskih občinah, ki jih postavimo pred interese lokalnega prebivalstva in gospodarstva, organsko rast naselij, ohranjanje kulturne dediščine in nenazadnje lahko tudi pred ohranjanje narave in varstva okolja.

Občinski prostorski načrti so pomemben vzvod občine za ustvarjanje razvoju gospodarstva prijaznega okolja.


Preberite še


Najbolj brano