Mladi bodo spoznali kovača

V Pokrajinskem muzeju Koper so lani pripravili novi zbirki Antični lapidarij in Srce Kopra ter, podobno kot leto poprej, privabili več kot 20.000 obiskovalcev. Ustanovili so tudi oddelek za izobraževanje, pripravili 35 programov in pritegnili za tretjino več šolarjev; 3960 učencev je sodelovalo na 285 delavnicah. Dodatnih 800 mladih se je udeležilo 30 prireditev v času počitnic.

KOPER > “Z vstopnino zberemo več kot 16.000 evrov, kar je, čeprav znaša to le slabih pet odstotkov vseh prihodkov, za pokrajinski muzej dober rezultat,” je včeraj povedal direktor koprskega muzeja Luka Juri, ko je skupaj s sodelavci nanizal lanske dosežke in napovedal letošnje novosti.

Ker so občutno izboljšali obisk vrtcev in osnovnih oziroma srednjih šol in so se tam dobro “usidrali”, muzejska svetovalka Brigita Jenko ne pričakuje, da bi tovrstni obisk naglo naraščal. Otrokom so uredili posebne didaktične kotičke, dva tipna kotička v arheoloških zbirkah so namenili tudi slepim in slabovidnim, v kotičku v zbirki novejše politične zgodovine pa lahko obiskovalci zapišejo svoje vtise. “V angleščini je zapisanih veliko osebnih zgodb, naš muzej je postal mesto povezovanja.”

Potegujejo se za Živa Award

Lani julija in avgusta je muzej gostoval v Moskvi s prilagojeno razstavo Srce Kopra. S to razstavo letos kandidirajo za nagrado Živa Award, namenjeno slovanskim muzejem. Rezultate pričakujejo septembra.

Do konca maja bodo gostili zbirko Iskrinih telefonov, narejenih po letu 1947. “Želimo jih predstaviti mladim, ki ne znajo uporabljati številčnice, ki jo je treba vrteti,” je pojasnil kustos Ivan Simčič. Od sredine julija pa do sredine avgusta bodo imeli razstavo o vodnih virih in južni železnici, v okviru katere bodo s 3D simulacijo pokazali postajo v Divači, preden so jo porušili.

Ker bodo kmalu dobili nove depoje na podeželju in bodo vanje preselili nekaj gradiva iz etnološke zbirke, bodo tam lahko pripravili kovaško-kolarsko delavnico in igro Mizica, pogrni se. Po besedah muzejske svetovalke Tine Novak Pucer bodo igro predstavili v začetku oktobra, ob tednu otroka. Z njo jih bodo osveščali o prehranski dediščini ter kmečki in meščanski kuhinji. V kovaško-kolarski delavnici pa bodo s pomočjo lika kovača Bepota opozorili na panogo, ki je bila do druge svetovne vojne pri nas ena vodilnih.

Zaščitili bodo lesene vodovodne cevi

Ker so z ministrstva za kulturo dobili nekaj dodatnega denarja, se v muzeju nadejajo, da bodo končno lahko primerno konzervirali lesene srednjeveške vodovodne cevi, ki so jih v devetdesetih letih prejšnjega stoletja našli na Prešernovem trgu. Tamkajšnje stanovalce so namreč z vodo z območja Škocjana oskrbovali tako, da so po morskem dnu speljali lesene cevi.

Na ogled bodo postavili končne izdelke in druge predmete nekdanjega kovača Ivana Štularja iz Pregare in del opreme enega zadnjih koprskih kovačev Andreja Rojca, ki je umrl pred 21 leti. Iz Gračišča se je preselil v Koper, kovačnico je imel na parkirišču ob stadionu, v zlatih letih pa pet delavcev. Na koncu je ostal sam in koval doma, v Marušičevi ulici. Na razstavi bodo spomnili tudi na ključavničarstvo in ključe Mudinih vrat iz 16. stoletja.

Ne nazadnje bodo predstavili pohorski eklogit, ki ga muzejska svetovalka Maša Sakara Sučević opisuje kot zeleni dragulj, edini slovenski poldragi kamen (nakazuje, da bi na Pohorju lahko našli diamant). Ekologit pridobiva in oblikuje Društvo Nautilus. Rok Široka bo iz njega izdelal nakit, ki ga bo mogoče občudovati na Poletni muzejski noči 16. junija. “Tokrat bomo sodelovali s Turistično organizacijo, osrednjo knjižnico in župnijo. Na ogled bosta tudi zvonik in Pretorska palača, v Mladinski knjižnici bodo brali pravljico, v stolnici pa bodo imeli večernice,” je nanizal Juri.

---