Jasna Čebron: “Literatura mora med ljudi”

“To je veliko presenečenje. Imela sem ugledno družbo,” novico o zmagi pospremi Jasna Čebron, slovenistka in italijanistka, ki že dolgo neutrudno bogati kulturno življenje v domačem Kopru. Za marčevsko osebnost Primorske so jo družno izbrali člani komisije ter bralci, gledalci in poslušalci Radia Koper, Televizije Koper, Primorskega dnevnika, Radia Trst A in Primorskih novic.

Jasna Čebron Foto: Andraž Gombač
Jasna Čebron Foto: Andraž Gombač

Jasna Čebron domačo kulturno krajino bogati in poživlja že dolgo, a še posebej zagnano zadnjih šest let: najrazličnejše literarne ustvarjalce redno gosti na mesečnih Pogovorih o branju, gostja 50. večera pa je bila sredi marca prav ona. Sedemdeseti rojstni dan je praznovala v objemu sedmih literatov, v prepolnem kavarniškem prostoru koprskega teatra pa kajpada niso manjkali niti njeni nekdanji dijaki.

Za literarno kondicijo Kopra

Po diplomi na slovenistiki in italijanistiki v Ljubljani se je Jasna Čebron leta 1971 vrnila na Gimnazijo Koper in tam poučevala slovenščino vse do leta 1990. Zatem je dve leti učila na Šoli za oblikovanje v Ljubljani, eno leto še na izolski srednji šoli in “štiri nepozabna leta” na Gimnaziji Piran. Zadnje desetletje delovne dobe je spet učila na koprski gimnaziji in tako lepo sklenila krog.

Vsi marčevskikandidati

Kandidati za mesečno osebnost Primorske so bili v marcu še borca za slovenski jezik in kulturo v Kanalski dolini Rudi Bartaloth in Anna Wedam, uspešen mladi zborovodja iz Gorice David Bandelj in Matea Benedetti, modna kreatorka in kostumografinja iz Kopra. Pogovoru z zmagovalko Jasno Čebron lahko prisluhnete tudi na Radiu Koper, danes ob 11. uri. Pogovor bodo na Radiu Trst A predvajali v torek ob 9. uri.

Izžrebali smo ...

Med tistimi, ki so glasovali za marčevsko osebnost Primorske, smo izžrebali tri dobitnike nagrad Primorskih novic. Prejmejo jih Nives Grzentič iz Kopra, Silva Seljak iz Tolmina in Sonja Logar iz Kopra.

Profesorica, ki je rada segla čez okvirje šolskega programa, je ljubezen do literature pomagala odkrivati in razvijati več generacijam mladih. Poznavalsko je segala tudi na druge veje umetnosti - za eno od nepozabnih šolskih ur je, denimo, poskrbela z zanimivim opisom veličastne zgradbe tržaškega kulturnega doma in Slovenskega stalnega gledališča.

Po upokojitvi se ni umaknila v osamo, ampak k sreči še kar deli svoje bogato znanje. “Literatura mora med ljudi in jaz jo želim širiti,” pravi. “Koper pa nima literarnega središča; revije, literarne šole ali česa podobnega. Ustvarjalcev pa ima veliko! Žal so lepi družabni prostori v mestu dosegljivi samo s plačilom. No, gledališki foaje je prijazen, in da bi ohranjali literarno 'kondicijo' Kopra, dokler se položaj ne izboljša, člani Kulturnega kluba tam pripravljamo pogovore o branju.”

Ker je prostor za članek omejen, jo prosimo, naj imenuje le nekaj literarnih ljubljencev, tistih, h katerim se najraje vrača: “Shakespeare in Lorca sta moja izbranca, najbolj pa sem se oblikovala ob romanih Henryja Jamesa Portret neke gospe in Obrat vijaka. K Cirilu Kosmaču se vračam, odkar sem ga analizirala za maturitetno nalogo in kasneje za diplomo njegovo metaforo v Baladi o trobenti in oblaku. Marjanu Tomšiču sem posvetila največ literarnih pogovorov, sicer pa mi je najljubša poezija.”

Blizu ji je tudi filmska umetnost, ki jo je prav tako približevala dijakom. “Z dobrim, umetniškim filmom se da vzgajati mlade gledalce in jim odpirati oči,” je prepričana. “Zelo hitro začnejo opazovati film, ne le gledati. In potem se zgodi podobno kot z literaturo: vse globlje gre in vse bolj povezuje.”

V pokoju bodo gotovo brali

“Jaz sem globoko oral, moje brazde bodo ostale,” je dejal Cankar, čigar leto praznujemo. Kaj pa si reče Jasna Čebron, ko se ozre na opravljeno delo? “O tem se še sprašujem; koliko je bralcev med mojimi nekdanjimi dijakinjami in dijaki, koliko filmskih zanesenjakov? No, zagotovo spoštujejo književnost, art film in izbrano govorico. In ko bodo v pokoju, bodo gotovo veliko brali,” se nasmehne.


Najbolj brano