Za lepšo spomladansko popotnico

Slovenski nogometaši bodo drevi odigrali drugo prijateljsko tekmo v marčevskem ciklu. Po gladkem porazu v Avstriji se zdi Belorusija pravšnji tekmec za izboljšanje vtisa in rezultata. Tekma v Stožicah bo tudi v znamenju reprezentančnega slovesa Boštjana Cesarja.

LJUBLJANA > Nekdanji kapetan je zbral natanko 100 nastopov v slovenskem dresu, med njimi tudi dva od štirih, ki jih je slovenska izbrana vrsta odigrala z nocojšnjim tekmecem. Slovenija se je z Belorusijo pomerila v dveh zaporednih ciklih, najprej v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo (SP) leta 2006 in nato še v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo (EP) leta 2008, kjer je Boštjan Cesar dosegel enega od svojih desetih zadetkov za Slovenijo. Oktobrske tekme v Minsku leta 2006 sicer ne bo ohranil v najlepšem spominu, saj je Slovenija klonila z 2:4. Povratni dvoboj v Celju je Slovenija dobila z 1:0, medtem ko sta se obračuna kvalifikacij za SP končala z neodločenima izidoma 1:1.

Drevi se bosta Slovenija in Belorusija torej prvič pomerili v prijateljski tekmi. Če je upoštevajoč lestvico FIFE Avstrija v petek v Celovcu proti izbrancem Tomaža Kavčiča upravičila vlogo favorita, papirnata razmerja moči pred drevišnjim dvobojem v Stožicah govorijo v prid gostiteljem. Slovenija na svetovni lestvici zaseda 62. mesto, Belorusija (93) kotira precej nižje. Da so nogometna razmerja na strani Slovenije, priča tudi razvrstitev v jakostne skupine lige narodov. Belorusija je v najšibkejši četrti, njeni tekmeci pa bodo Luksemburg, Moldavija in San Marino. Ne nazadnje Belorusi v svoji samostojni nogometni zgodovini, ki je približno tako dolga kot slovenska, še nikdar niso bili niti blizu uvrstitvi na veliko tekmovanje.

Mladi za točke

Ko se bodo v Stožicah še ogrevali za začetek tekme, bo že znan izid tekme mlade reprezentance v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo. Ob 17.30 jo čaka gostovanje v Bolgariji, kjer bo v napadalnem delu oslabljena zaradi izostanka Milana Tučića, ki je zadel tako na zadnjem števnem obračunu s Francijo kot tudi na četrtkovem preglednem dvoboju z Ukrajino v Ajdovščini. V Staro Zagoro je tako odpotoval nogometaš Triglava Dejan Vokić. Prva izbira Primoža Glihe je bil sicer nogometaš Gorice Leon Marinič, ki pa je vabilo zavrnil.

So pa zato precej vidnejšo vlogo na evropski sceni odigrali beloruski klubi. V 80. letih, torej v času pred razpadom Sovjetske zveze, je odmevne dosežke v vseh treh evropskih pokalih zabeležil Dinamo iz Minska, v novem tisočletju pa je nosilec nogometne kakovosti Bate Borisov. Kar petkrat se je prebil v skupinski del lige prvakov, dvakrat pa v evropsko ligo. Dosežki imajo še toliko večjo težo, saj so jih dosegli z jedrom domačih igralcev, med katerimi je najbolj znan Aleksander Hleb. Ob koncu kariere, pri 37 letih, se je vrnil v matični klub, ki je bil odskočna deska za odhod na Zahod. V majicah Stuttgarta in Arsenala je doživel res zvezdne trenutke, leta 2008 pa mu je uspel tudi sanjski prestop v Barcelono, kjer pa je potem imel zgolj epizodno vlogo. Beloruski selektor Igor Krjušenko ta čas nima nogometaša takšnega kova.

Beloruska izbrana vrsta, ki se včasih še preveč oklepa igrivega sloga, je v zadnjih kvalifikacijah za SP osvojila zadnje mesto v svoji skupini. Res pa je, da je odščipnila dve točki Franciji, in ugnala Bolgarijo, tekmico Slovenije v ligi narodov. Novo tekmovanje pod okriljem evropske nogometne zveze se bo resda pričelo septembra, a časa ni tako veliko, kot se zdi. Slovensko reprezentanco čaka pred tem le še junijsko druženje ter ena ali dve prijateljski tekmi. Začetek novega cikla je bil neprepričljiv, na drevišnjem obračunu pred domačimi gledalci, kjer slovenski nogometaši praviloma pokažejo drugačen obraz, pa se gre vendarle nadejati lepše spomladanske popotnice. “Moramo dihati kot ekipa, živeti za uspeh in si pomagati. Mislim, da nam je to manjkalo na prvi tekmi,” je eno od vodil do uspeha poudaril vratar Vid Belec, ki je v Celovcu nadomestil poškodovanega Jana Oblaka. Drevi pa bo Kavčič v udarni enajsterici bržkone opravil še kakšno rošado.

---