Bolj kot je policija uspešna, višja je cena za ilegalno pot

Policijska uprava Koper je po številu kaznivih dejanj tihotapstva ljudi med najbolj obremenjenimi policijskimi upravami v državi. Na tem območju so lani obravnavali približno 70 odstotkov vseh kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države, poudarja Damjan Apollonio, vodja oddelka za organizirano kriminaliteto v koprskem sektorju kriminalistične policije, s katerim smo se pogovarjali o delovanju združb, ki kujejo dobičke na račun stisk prebežnikov.

KOPER > Lani so na območju koprske policijske uprave ponovno zabeležili porast kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države, in to za kar 51,6 odstotka. Obravnavali so 97 takšnih kaznivih dejanj, leto poprej pa 64. Glede na letošnje dogajanje ob državni meji pričakujejo, da se bo trend tihotapljenja ljudi na tem območju še stopnjeval.

S tihotapljenjem prebežnikov kujejo dobičke - podobno kot v zadnjem primeru, ki so ga razkrili koprski kriminalisti - organizirane kriminalne združbe. Na območju Slovenije so policisti lani obravnavali 37 primerov tihotapstva ljudi z elementi organiziranega kriminala, od tega je kar 26 primerov obravnavala koprska policijska uprava. Damjan Apollonio ob tem poudarja, da se v oddelku za organizirano kriminaliteto v koprski kriminalistični policiji s to problematiko ukvarja le pet kriminalistov, ki so specializirani za to delovno področje.

Kam so namenjeni?

Ilegalni prebežniki so večinoma namenjeni v Italijo, Švico, Francijo, pa tudi v Nemčijo in Avstrijo. V zadnjem času je veliko tudi takih, ki potujejo v katero od Skandinavskih držav ali Veliko Britanijo.

 

 

Združbe spremljajo delovanje policistov

“Mednarodne kriminalne združbe so sestavljene iz članov, ki živijo na območju Kosova, Srbije, BiH, Hrvaške, Slovenije, Italije, Avstrije, Nemčije, Švice … Organizatorji tihotapljenj pa so ponavadi v izvornih državah in so povezani s člani na tako imenovanem ilegalnem kanalu. V združbah ima vsak član svojo vlogo in status. Tudi oni so soorganizatorji, saj imajo razpredeno mrežo sostorilcev oziroma pomagačev, vodičev, voznikov ilegalnih prebežnikov, voznikov spremljevalnih vozil, opazovalcev,” delovanje združb opisuje Apollonio.

Več je tudi primerov, ko prebežniki mejo prestopijo sami, ker jim na poti v EU zmanjka denarja, saj so ga že pred tem izročili organizatorjem ali pa jih storilci pustijo same pred državno mejo.

“Nekatere hudodelske združbe so to dejavnost razvile do te mere, da tudi same uporabljajo spremljanje poti, opazovanje gibanja policijskih patrulj in podobno. Vse to pa bistveno otežuje delo mejnim in splošnim policijskim enotam, da bi bile na klasičen način uspešne v boju proti tem združbam. Vodje združb so večinoma osebe z odličnimi kriminalnimi zvezami po celotni tihotapski poti. V različnih državah poznajo veliko ljudi in če nekdo ne more v določenem trenutku izpeljati tihotapljenja, lahko takoj angažirajo drugega sostorilca oziroma sostorilce ali drugo kriminalno združbo. Opažamo, da za enega organizatorja lahko 'dela' tudi več različnih sostorilcev, ki se med seboj sicer poznajo, vendar so si na nek način tudi konkurenca,” je pojasnil naš sogovornik. V zadnjem času opažajo, da vodiči tihotapijo ilegalne prebežnike svoje narodnosti.

Domačini poznajo teren

“Za kriminalne združbe smo zelo zanimivi zaradi geografske lege in kratkih relacij med Hrvaško in Italijo, ki vodijo preko Slovenije,” je dodal Apollonio. Slovenski državljani se večinoma pojavljajo kot prevozniki ali vodiči ilegalnih prebežnikov. “V zadnjih letih se redko pojavljajo v vlogah organizatorjev, kar pa ne pomeni, da tega ne počnejo. Domačini so pomembni in zanimivi za hudodelske združbe predvsem zaradi poznavanja terena in navad policistov, ki patruljirajo ob meji. Izkoriščajo tudi znanstva s policisti, tako da jih ti ne kontrolirajo več tako pogosto, saj jih dnevno srečujejo in se med njimi vzpostavi zaupanje, ki ga potem zlorabijo,” je o premetenosti storilcev povedal sogovornik.

Veliko pozornosti namenjajo tudi indikatorjem, na podlagi katerih ugotavljajo druge oblike kriminalitete, še posebej pa ugotavljanju indikatorjev, ki so podlaga za identifikacijo žrtev trgovine z ljudmi ter morebitnih storilcev kaznivih dejanj s področja terorizma.

Cena je odvisna od tveganja

Zaslužki kriminalnih združb so, kot denimo ob zadnjem primeru, lahko zelo visoki, odvisni so od več dejavnikov. “Od tega, kje se prične tihotapska pot, denimo na vojnih žariščih, koga tihotapi kriminalna združba, ali gre za navadne prebežnike, otroke, ženske ali storilce kaznivih dejanj, pa vse do vremenskih razmer in tega, kje je ciljna država,” našteva Apollonio: “Zneski znašajo od nekaj sto pa vse do nekaj tisoč evrov, tudi 10.000 evrov glede na tveganje, ki ga ima kriminalna združba pri izvedbi tihotapstva. Ugotavljamo, da bolj kot je policija uspešna pri odkrivanju tovrstne problematike, večje so cene, ki jih organizatorji zahtevajo za organizacijo ilegalnega prehoda.”

Policisti večino prebežnikov ustavijo, po tem ko mejo prestopijo peš. Do meje ali po prehodu meje jih prevažajo predvsem z osebnimi avtomobili, občasno s kombiji, lahko pa tudi s tovornimi vozili. Apollonio ob tem dodaja, da je več primerov, ko prebežniki mejo prestopijo sami, ker jim na poti v EU zmanjka denarja, saj so ga že pred tem izročili organizatorjem ali pa jih storilci pustijo same pred državno mejo. “Včasih jim obljubijo, da jih bo na slovenski strani nekdo prišel iskat, kar se nato ne zgodi, kar je značilno predvsem za tihotapljenje ilegalnih prebežnikov iz bližnjevzhodnih držav,” je povedal Apollonio. Februarja so, denimo, skupino tujcev na Bistriškem pustili samo v gozdu, v mrazu in snegu, prepuščeno sami sebi.

Damjan Apollonio

vodja oddelka za organizirano kriminaliteto

“Ugotavljamo, da bolj kot je policija uspešna pri odkrivanju tovrstne problematike, višje so cene, ki jih organizatorji zahtevajo za organizacijo ilegalnega prehoda.”

Tudi sicer storilcem ni veliko mar za varnost tujcev. Policisti so obravnavali primere, ko je bilo v kombijih nagnetenih tudi po 20 ljudi. Zgodi se, da tujce prevažajo v prtljažnikih osebnih vozil ali pa jih vanje naložijo več, kot je dovoljeno. “V takšnih primerih obstaja resna nevarnost za zdravje in življenje teh oseb, saj bi lahko v primeru trčenja prišlo do hujših poškodb ali smrti, osebe praviloma niso privezane, nekatere sploh ne sedijo na sedežih, temveč ležijo kar na tleh za sedežem voznika ali sopotnika. Za storilce je to seveda oteževalna okoliščina in pomeni hujšo obliko kaznivega dejanja, temu primerna pa je tudi zagrožena hujša sankcija,” je še pojasnil sogovornik.

Tihotapci nimajo urnikov

“Način delovanja v principu ostaja isti in je podrejen cilju - pretihotapiti osebo na želeno destinacijo. Spremembe so le v tem, da se z leti in izkušnjami storilci prilagajajo ukrepom policij in njihovemu delovanju, da jih pri početju ne bi zalotili oziroma razkrili. V zadnjih letih se veča delež storilcev, ki prihajajo iz drugih držav članic EU. Izstopajo državljani Romunije, ki se na naše območje pripeljejo zgolj z namenom, da tu izvršijo kaznivo dejanje,” delovanje storilcev opisuje Apollonio. “V zadnjem času opažamo, da so na našem območju dejavne hudodelske združbe, ki imajo svoj sedež v kakšni od sosednjih držav, njeni člani pa sami tihotapijo ljudi preko našega območja ali območja Slovenije ter se pri tem ne povezujejo z osebami iz Slovenije,” je dodal Apollonio.

Preiskovanje teh združb je še posebej kompleksno in zahtevno ter terja veliko mednarodnega sodelovanja in usklajevanja med varnostnimi organi. “Tihotapci namreč nimajo urnikov in kazniva dejanja izvršujejo ob vseh mogočih dnevih in urah, temu pa se moramo v kriminalistični policiji, ki organizirane kriminalne združbe večinoma preiskuje s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, nenehno prilagajati, da bi zbrali čimbolj trdne dokaze za izvedbo uspešnega kazenskega postopka,” poudarja vodja koprskega oddelka za organizirano kriminaliteto.

Slovenska policija v zadnjih letih vlaga enormne napore v preprečevanje nezakonitih migracij, še pojasnjuje Apollonio in dodaja, da veliko pozornosti namenjajo tudi indikatorjem, na podlagi katerih ugotavljajo druge oblike kriminalitete, še posebej pa ugotavljanju indikatorjev, ki so podlaga za identifikacijo žrtev trgovine z ljudmi ter morebitnih storilcev kaznivih dejanj s področja terorizma. Koprski kriminalisti dobro sodelujejo tudi s tujimi policijami, še zlasti s hrvaškimi in italijanskimi varnostnimi organi, s katerimi si v okviru bilateralnega sporazuma skorajda dnevno izmenjujejo informacije o storilcih in njihovih dejavnostih.

---