Kraški ovčarji so zavzeli Štanjel

Kraški ovčar ali kraševec je zvest, pameten in samosvoj pes. Dolga stoletja je bil zvest družabnik kraških pastirjev, danes pa njegovi lastniki pravijo, da je nepodkupljiv družabnik, ki je še posebej nežen z najmlajšimi družinskimi člani. Danes so na svoj račun v Štanjelu prišli lastniki in ljubitelji te edine priznane slovenske avtohtone pasme psov.

Kraški ovčarji so se predstavili v Štanjelu.  Foto: Petra Mezinec
Kraški ovčarji so se predstavili v Štanjelu.  Foto: Petra Mezinec

ŠTANJEL > Medtem ko so se lastniki kraških ovčarjev in obiskovalci dneva, posvečenega kraškim ovčarjem v popoldanskim urah skušali zaščititi pred nizkimi temperaturami, pa se je zdelo, da glavnih protagonistov burja ni prav nič motila. Še več, zdelo se je, da v njej naravnost uživajo.

Zato ni čudno, da obsežna monografija Blaža Vehovarja, predsednika Kluba kraških ovčarjev Slovenije, kinološkega sodnika in akademskega slikarja, nosi naslov prav Kraški ovčarji - Sinovi burje. Izšla je oktobra lani pri Založbi Hart.

Mlad in aktiven klub

“Kraški ovčar si zasluži vse najboljše, saj je naš čuvaj, družabnik in tovariš že stoletja,” je prepričan Vehovar. Klub kraških ovčarjev Slovenije so ustanovili leta 2012, ker so želeli vzpostaviti organizacijo, ki bi temeljila na dobrobiti pasme in korektnih odnosih med člani. Združujejo 70 ljubiteljev, lastnikov in vzrediteljev kraških ovčarjev.

“Zavedamo se, da je razcvet ali propad pasme odvisen od vzrediteljev. Izjemni uspehi so možni le, če se obrnemo na bogato dediščino,” je povedal Vehovar.

Ob tej priložnosti so v Štanjelu tudi odprli razstavo o kraških ovčarjih, predstavili vzrejo, genetiko in vzreditelje pasme ter seveda obsežno monografijo.

Neizprosni, a tudi dobrodušni

Dneva kraških ovčarjev se je udeležil tudi Dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: “Kraški ovčarji so nam lahko s svojim vedenjem in značajem za zgled. So zvesti ter močno navezani na družino, lastnika in okolje. So neizprosni čuvaji, inteligentni, vztrajni, močni in hkrati dobrodušni. So naši.”

Opozoril je, da bila njihova usoda večkrat v rokah človeka. Po drugi svetovni vojni je bil kraški ovčar na robu izumrtja, ostalo je le še dobrih 40 primerov. Njegova zgodovina je sicer precej daljša. Prvi pisni viri o kraških ovčarjih kot pastirskih psih segajo v leto 1558, ko je upravitelj kobilarne Lipica Franc Jurko kupil ostre pse s Krasa za varovanje plemenskih kobil. O njih je kasneje pisal tudi Janez Vajkard Valvasor, leta 1939 je pasma postala tudi mednarodno priznana pod imenom ilirski pes, leta 1968 pa kot kraški ovčar.

Pod organizacijo so se podpisali Klub kraških ovčarjev Slovenije, komenska občina z Javnim zavodom Komenski Kras in Založba Hart.


Najbolj brano