Kdor ne čaka na druge, lahko premakne marsikaj

“Premaknite se, ne čakajte na druge, bodite zvesti sami sebi,” so sporočila šestih govorcev z različnih področij iz vse Slovenije, ki so bili v soboto gostje sežanskih Premikov.

SEŽANA > “Bolje je stoje umreti kot kleče živeti,” je moto Uroša Macerla, kmeta in okoljskega aktivista iz Zasavja. Leta boja so bila potrebna, da mu je skupaj z društvom Eko krog uspelo odvzeti dovoljenje za sežig nevarnih odpadkov multinacionalki LafargeHolcim in Zasavju omogočiti bolj zdravo prihodnost. Ni dovolj, da težave rešujemo na kavču: za boljši jutri je nujno potrebno aktivno državljanstvo, je še povedal Macerl.

Pisanje je tudi terapija

Iz San Joseja v Silicijevi dolini se je prek video pogovora oglasila Ana Lukner Roljič, podjetnica in ustanoviteljica dobrodelne organizacije Anina zvezdica. “Začelo se je, ko sem prijatelje prosila, naj mi za rojstni dan namesto daril podarijo stvari, ki jih imajo doma in jih lahko dam naprej družinam, ki so v stiski,” se spominja Lukner Roljičeva. Posebnost Anine zvezdice je, da ne sprejema finančnih prispevkov.

Simon Mičić

Avtor knjige Deček s tatujem na srcu

“Spolne zlorabe se tičejo vseh nas. So kot virus, ki se prenaša iz roda v rod.”

Boleča izkušnja Simona Mičića je bolj pogosta, kot smo si kot družba pripravljeni priznati. Kot otrok je doživel spolno zlorabo: “Spolne zlorabe se tičejo vseh nas. So kot virus, ki se prenaša iz roda v rod.” Po več kot treh desetletjih se je odločil o izkušnji spregovoriti in pomagati drugim žrtvam spolnih zlorab.

Za to pa je bilo potrebno najprej sprejeti samega sebe in bolečo travmo. V nekem trenutku je vsa svoja doživetja zapisal na papir. Tako je nastala knjiga Deček s tatujem na srcu. Kmalu bo prevedena v angleščino.

Iskrenost do sebe

Če Simon Mičić premika meje s pisanjem, jih ilustrator, slikar in stripar Damijan Stepančič z risanjem. Med drugim vodi tudi ustvarjalne delavnice z zaporniki in osebami z motnjami v duševnem zdravju.

“Ko mi ljudje rečejo, da ne znajo risati, jim odgovorim, naj rišejo, kot ne znajo,” je povedal Stepančič, ki je prepričan, da smo prav vsi sposobni premikov in ustvarjanja.

Avtomobilski novinar, fotograf, režiser in vloger Ciril Komotar pravi, da ima tri obsedenosti: avtomobilizem, košarko in sladkarije. Pred letom in pol je ustvaril vlog Komotar minuta, s katerim se danes tudi preživlja. Prepričan je, da je potrebno pri tem, kar delaš, uživati, biti zvest sam sebi in se ne pretvarjati. “Vse ostalo na dolgi rok pomeni neuspeh,” je povedal vloger.

Od Krasa do Silicijeve doline ni (več) daleč

“Mi nismo uspeli, ker bi bili bolj pametni, povsem navadni ljudje smo, a smo si upali,” je govor strnil Mark Pleško, direktor in soustanovitelj podjetja Cosylab. Pred dobrimi 15 leti je s peščico študentov ustanovil podjetje.

Danes zaposlujejo 170 ljudi po vsem svetu in so vodilni v svoji niši krmilnih sistemov za jedrske pospeševalnike in za protonsko terapijo raka.

V globalnem svetu sta Kitajska ali pa Silicijeva dolina, kjer ima podjetje Cosylab med drugim sedeža, veliko bližja kot kdajkoli prej. “Kar nam omogoča, da lahko delamo po celem svetu. Kakovost življenja pa je gotovo boljša v Sloveniji kot v tujini,” je prepričan Pleško, ki živi v Kregolišču na Krasu. Mogoče je oboje, je spodbudil poslušalce: uspehi in priznanja v tujini ter delo doma.

---