Tatjana Rojc: “V Rim se ne gre počivat”

“Zavedam se, da me čaka precej dela. Kar je logično - v Rim se ne gre počivat!” pravi Tatjana Rojc, literarna teoretičarka iz Nabrežine pri Trstu, ki je bila minulo nedeljo na nedeljskih parlamentarnih volitvah na listi Demokratske stranke izvoljena v italijanski senat. “Pomembno je, da je manjšini uspelo ohraniti svojega predstavnika v italijanskem parlamentu,” poudarja Rojčeva, ki bo v Rimu zamenjala dosedanjo predstavnico slovenske manjšine Tamaro Blažina.

Bojazen, da bo slovenska manjšina po tokratnih volitvah prvič po več desetletjih ostala brez svojega predstavnika v italijanskem parlamentu, se k sreči ni uresničila. Čeprav je Demokratska stranka, s podporo katere se je Tatjana Rojc kot neodvisna kandidatka potegovala za mesto v parlamentu, dosegla zgodovinsko slab rezultat in je bila upravičena le do enega senatorja iz Furlanije Julijske krajine, je Rojčevi vendarle uspelo osvojiti sedež v 315-članskem zgornjem domu oziroma senatu. In to kljub temu, da je bila postavljena na drugo mesto strankine proporcionalne liste za volitve v senat.

“Pravzaprav smo to pričakovali,” pravi Rojčeva, “saj smo predvidevali, da bo nosilec liste, novinar Tommaso Cerno, izvoljen v enomandatnem okrožju v Milanu, kjer je prav tako kandidiral.” Cernova zmaga je tako odprla vrata v senat tudi predstavnici slovenske manjšine.

Manjšina je bila složna

Kot poudarja Rojčeva, je k njeni izvolitvi pomembno prispevala tudi složnost slovenske manjšine, ki se je tokrat uspela poenotiti in podpreti skupno kandidatko. “Kot neodvisna kandidatka sem resda kandidirala s podporo leve sredine, a že od vsega začetka me je podprla tudi stranka Slovenske skupnosti (SSk), za mano sta stali tudi obe krovni organizaciji Slovencev v Italiji - Svet slovenskih organizacij (SSO) in Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ), kar pomeni, da je bil moj slogan 'Složni v senat' pravilen, oziroma da je bil to pravi slogan v pravem trenutku,” je zadovoljna.

Zaveda se, da bo v senatu zastopala interese celotnega teritorija Furlanije Julijske krajine, torej tako Slovencev kot tudi Italijanov, ki so svoj glas zaupali levi sredini. “Glede na to, da sem edina izvoljena predstavnica levosredinske koalicije za celotno Furlanijo Julijsko krajino, se zavedam, da bo moje delo še nekoliko razširjeno in da je stik s celotnim teritorijem še kako pomemben. Treba je prisluhniti ljudem, saj so ljudje tisti, ki jih predstavljamo. V volilni kampanji sem na terenu spoznavala zahteve in potrebe naših ljudi, stanovskih organizacij, društev, interesnih skupnosti, ne samo slovenskih, tudi italijanskih. In kar vedno pravim: naloga izvoljenega predstavnika je, da svoj 'teritorij' približa Rimu in da tudi te institucije približa svojim ljudem. Tega bi se morali vsi zavedati, kajti država smo državljani,” je odločna Rojčeva.

Manjšini zagotoviti sedež v parlamentu

Med nalogami, ki jo čakajo kot senatorko, izpostavlja zlasti slovensko zastopanost v parlamentu, ki jo mora Italija zagotoviti, da ne bo več odvisna od dobre volje te ali one politične stranke. “Zaščitni zakon sicer predvideva 'olajšavo' za izvolitev slovenskega predstavnika v parlament, a če bi Slovenci v Italiji želeli biti v enakem položaju kot Italijani v Sloveniji, bi to zahtevalo spremembo italijanske ustave, kar pa ni tako enostavno, saj se ustave ne more spreminjati kar tako. Bomo videli, kaj se bo dalo narediti. A najprej si moramo Slovenci v Italiji razčistiti, kaj sploh želimo: ali bi radi imeli svojega predstavnika neposredno v parlamentu, kot je to urejeno v Sloveniji, ali pri vladi, kot imajo to urejeno nekatere druge države. Treba se bo torej usesti s pravnimi strokovnjaki in razmisliti o teh zadevah,” pojasnjuje Rojčeva.

Računa na pomoč zaveznikov

Najprej pa je treba počakati na sestavo nove vlade, je previdna. Če bo Demokratska stranka pristala v opoziciji, bo njeno delo oteženo, se boji senatorka. Sama sicer računa, da bo pri formiranju vlade “prevladala zdrava pamet” in da priložnosti za vodenje države vendarle ne bo dobila nestrpna desnica. “Počakajmo, kaj bo odločil predsednik republike, ki je umirjen in izkušen politik, in mislim, da bo dobro opravil svojo nalogo,” pravi. Čeprav je njena predhodnica Tamara Blažina, kot poudarja Rojčeva, “naredila ogromno delo v teh desetih letih, kar je bila v rimskem parlamentu, saj je sistemsko rešila najbolj pereča vprašanja”, se zaveda, da jo čakajo še številna druga odprta vprašanja, vezana na nadgradnjo zaščitnega zakona, tako na področju šolstva kot na področju pravilnega zapisovanja slovenskih imen in priimkov na uradnih dokumentih do vračanja nepremičnin narodni skupnosti.

Pri tem računa na pomoč zaveznikov - predstavnikov leve sredine in manjšin - tako v poslanski zbornici kot v senatu.

Do nastopa svoje nove funkcije, do katere čuti izredno odgovornost, nima več dosti časa. “20. marca moram biti v Rimu, ker so 22. in 23. marca že prva zasedanja senata,” pojasnjuje Rojčeva, ki bo poslej nekaj dni na teden preživela v večnem mestu. “Glede na to, da sem pred leti predavala na tamkajšnji univerzi La sapienza, mi pot iz Trsta v Rim ni tuja,” se nasmehne in napove, da se bo kot senatorka zavzemala tudi za promocijo slovenske kulture v Italiji, “kar je zelo pomembno zame, za moj kategorični imperativ. V bistvu bom nadaljevala s tem, kar sem dejansko začela prek literature”.

---