Kje se začne mafija in kje konča država

Med novimi izdajami Mladinske knjige je tudi Pogodba, romaneskni prvenec Novogoričanke Mojce Širok. Roman, nagrajen z modro ptico, je povezan s temo, ki jo dolgoletna dopisnica RTV Slovenija iz Italije in Vatikana dobro pozna - z italijansko mafijo.

 Foto: Ziga Zivulovic jr.
Foto: Ziga Zivulovic jr.

LJUBLJANA > Mojca Širok je prve reportaže o sicilijanski mafiji pisala za tednik Mladina, za Televizijo Slovenija je posnela dokumentarni film Molk v Palermu in tudi knjige, ki jih je izdala - Zadnji rimski cesar, Oblast brez obraza in Od Benedikta do Frančiška -, so povezane z italijanskim kulturnim in političnim življenjem. Po tej trilogiji se je začela spogledovati z idejo, da bi napisala tudi roman. Dogajanje v Pogodbi je postavila v tri majske dni leta 2011. Vsak dan predstavlja en del romana, vsak del ima 17 poglavij. Kriminalni roman se začne, ko v vili prestižne rimske četrti policisti odkrijejo moško truplo. Po neuradnih podatkih je lastnik vile eden najuspešnejših rimskih odvetnikov Giovanni Maria Silvestri di Sant Cristoforo. Njegovemu umoru sledi še prometna nesreča na drugem koncu Rima in samomor najvplivnejšega mafijskega šefa v zaporu. Naključja pa obstajajo samo v romanih, pravi glavni policijski preiskovalec.

Ozadje romana, polnega nepredvidljivih zapletov, je popolnoma resnično, vanj pa je avtorica umestila izmišljeno paleto likov iz sveta kriminalistov, novinarjev in politikov. “A ni se mi bilo treba dosti izmišljevati, veliko stvari se je dejansko zgodilo," je povedala predvčerajšnjim na predstavitvi v knjigarni Konzorcij in pojasnila, da sta umorjena tožilca iz romana resnični osebi in tudi edina, ki se v romanu pojavita s pravima imenoma. Preiskovanje njunih umorov predstavlja realen okvir, zgodba pa je v celoti predmet avtoričine domišljije. Dogajanje in vezi med osebami v romanu brišejo meje med tem, kje se začne mafija in kje konča država.

Dar povezuje drugače kot denar

Ob romanu Pogodba je pri Mladinski knjigi izšla tudi Starinarnica, romaneskni prvenec etnologinje in kulturne antropologinje Lune J. Šribar. V središču zgodbe sta nenavadna starinarnica in starinar, ki uči ljudi ekonomije daru. Glavno sporočilo romana je, kot je povedala, da dar povezuje drugače kot denar. V njeni čarobni starinarnici se namreč predmeti ne kupujejo, ampak izmenjajo, ko predmeti krožijo, pa spreminjajo nove lastnike in krojijo njihove usode.

Preskok iz novinarskega in publicističnega žanra je bil za Mojco Širok sproščujoč. V novinarstvu so pravila in zakonitosti strogo določeni, pri pisanju romana pa si je lahko privoščila tudi pretirane pridevnike in dolge povedi. Tako je tudi, kot se je pošalila, lahko umorila kogarkoli ali pa brez težav nekoga označila za “brezveznega starega mafijca”.


Najbolj brano