Prvi izolski urbani ribnik z akvaponiko

Društvo prijateljev mladine Izola ima v svojih prostorih prvi izolski urbani ribnik z akvaponiko.

IZOLA > V prostorih društva ga je pred dnevi postavil veterinar Peter Maričič. Urbani ribnik namreč nima zgolj okrasne funkcije, pač pa je del širšega naravovarstvenega projekta, ki premika mejnike pri reševanju problematike tujerodnih invazivnih živali in rastlin. “Marsikdo se ob nakupu ljubke male zlate ribice ali prikupne želve rdečevratke v trgovini ne zaveda, da bo ta živalca kmalu prerasla originalen akvarij oziroma terarij ter bo za svoj obstoj potrebovala bistveno več prostora,” je zamisel za urbani ribnik predstavil Maričič. Lastniki velikokrat živali izpustijo kar v jezera, kale, mlake in podobno. Če preživijo, močno ogrožajo avtohtoni živelj in predstavljajo velik naravovarstveni problem.

Urbani ribniki delujejo samodejno ter jih je bistveno lažje vzdrževati kot običajne akvarije oziroma akvaterarije. Rastline, zasajene ob vodnem robu v substratu, skozi katerega ves čas prehaja voda, zagotavljajo trajno ravnovesje, ko iz vode jemljejo hranljive snovi ter vzdržujejo okolje, primerno za vodne organizme. Poleg okrasnih rastlin lahko zasadimo tudi vrtnine ali začimbnice ter postanemo vsaj nekoliko samooskrbni.

Društvo prijateljev mladine Izola je že med zimskimi počitnicami izpeljalo nekaj predavanj o odgovornosti do hišnih ljubljenčkov, z urbanim ribnikom pa nadaljujejo z vzpodbujanjem zavesti o okolju in odgovorni skrbi za živali. AP

---