Dragocen je vsak, ki je premagal raka

Marec je mesec boja proti raku na debelem črevesu in danki, uvedel pa ga je teden boja proti raku, ki sporoča: “Priporočila o raku naj ne obvisijo v zraku”. Po vsej državi se bodo zvrstila predavanja in prireditve, tudi na Primorskem. Obalno društvo za boj proti raku bo predavanje pripravilo danes popoldne. O raku je pomembna dejstva in razumevanje te bolezni osvetlil njegov predsednik, prof. dr. Andrej Cör.

Model debelega črevesa in rakavih sprememb občasno potuje po 
vseh večjih krajih. Foto: Ambrož Sardoč
Model debelega črevesa in rakavih sprememb občasno potuje po vseh večjih krajih. Foto: Ambrož Sardoč

Zdravnik in predavatelj na Fakulteti za vede o zdravju Univerze na Primorskem in predsednik Obalnega društva za boj proti raku prof. dr, Andrej Cör opozarja, da je problematika raka večplastna, dragoceni pa so ljudje, ki so ozdraveli in tisti, ki znajo poslušati svoje telo ter skrbeti za lastno zdravje. Letošnje geslo tega tedna najavlja dvanajst priporočil Evropskega kodeksa proti raku. “Ta priporočila društva za boj proti raku propagiramo in z njimi seznanjamo širšo javnost. Letošnje je poziv, da bi morali priporočila implementirati v vsakdanjik. Ne zadošča, da so napisana, ni dovolj, da smo jih slišali, treba jih je udejanjati vsak dan znova.”

Spremeniti vedenjske vzorce, odločiti se živeti zdravo

Izpostavljeni smo mnogim informacijam, tudi o raku. Sogovornik omenja: “Poslušamo jih, žal jih pogosto ne slišimo. To velja tudi za priporočila. Nanje se spomnimo le dvakrat v letu.”

2,6 odstotka pri moških in

1,6 odstotka pri ženskah se je v zadnjem desetletju povišala obolevnost za rakom v Sloveniji.

A ljudje za rakom obolevajo vsak dan. Zato so pomembna priporočila, ki svetujejo, kako živeti, da za to težko boleznijo ne bi zboleli in bi jo odkrili čim bolj zgodaj. Andrej Cör pravi: “Nenehno poudarjamo, da bi z zdravim načinom življenja lahko preprečili več kot tretjino vseh rakov. Vse to slišimo, a je vzorce vedenja zelo težko spreminjati.”

Cör poziva k primernemu ukrepanju: “Prenehati moramo s prstom kazati drug na drugega. Brezpredmetno je tarnati nad onesnaženim okoljem in hkrati kaditi; razpravljati o nevarnih snoveh v živilih, nato pa doma namesto domače kuhe otroke peljati na hamburger. O tem, koliko bo vsak živel zdravo, se mora vsak sam odločiti. Nihče nas k temu ne sili. V društvih skušamo ljudi podučiti, kako naj bi živeli, da za rakom ne bi zboleli. Odločitev pa je stvar vsakega posameznika. Nismo policija, ki bi človeku, ko poje torto in popijejo liter sladke gazirane pijače, napisali kazen.”

Andrej Cör,

predsednik Obalnega društva za boj proti raku

“Življenje niso številke in podatki. Življenje so ljudje. Morda ravno ta hip v trgovini poleg vas stoji nekdo, ki je raka premagal in je vreden veliko več, kot vsi podatki in številke.”

Največ raka na dojki, prostati in koži

Znani so podatki o najpogostejših vrstah raka v Sloveniji in na Primorskem. Pri ženskah prednjači rak na dojki, pri moških rak na prostati. Zelo pogost je pri obeh spolih tudi rak na koži, na Primorskem pogostejši od slovenskega povprečja. Sledijo pri obeh spolih rak na pljučih ter na debelem črevesu in danki. Te vrste rakov tvorijo več kot polovico vseh primerov raka.

Za rakom najpogosteje obolevajo ljudje po 65. letu starosti. Zaradi vse starejšega prebivalstva pojavnost raka strmo narašča. Incidenca raka v zadnjem desetletju se je pri moških povečala za 2,6 odstotka, pri ženskah za 1,6 odstotka. Dobre tri četrtine obolelih je starejših od 65 let. Spodbuden pa je podatek, da se ni povišala umrljivost. Po podatkih registra raka naj bi v Sloveniji živelo 90.000 ljudi, ki so za rakom zboleli, a preživeli.

“Z rakom se bomo morali naučiti živeti. Všeč mi je izpoved bolnika z rakom, ki jo je začel takole: 'Predstavil vam bom svoje popotovanje z rakom….' Ni uporabil besed borba, vojna, boj, on je z rakom popotoval in na tem potovanju se je dogajalo marsikaj slabega, pa tudi veliko dobrega,” omenja predsednik društva.

Poslušajte se, odzivajte se vabilom

Kaj storiti, da bi raka pri čim več ljudeh odkrivali čim prej? Na prvem mestu je posameznik, ki bi moral poznati svoje telo in mu prisluhniti. Sogovornik za primerjavo omenja: “Na predavanjih študente na fakulteti pogosto vprašam, na katerem operacijskem sistemu deluje njihov pametni telefon in večina jih odgovori kot iz topa. Ko jih vprašam, kje v telesu je vranica, sem zadovoljen že, če kdo ve, da je v trebušni votlini. Nekateri ne vedo niti tega. Če bomo lastno telo poznali in mu prisluhnili, če bomo sledili navodilom za samopregledovanje, bomo odkrili marsikaj. Če nas bo lastno telo zanimalo vsaj toliko kot najnovejša aplikacija za pametni telefon, bomo na dobri poti.”

Izpostavlja še izjemen pomen državnih presejalnih programov za raka: “Ko tarnamo, kaj bi morala narediti država v boju proti raku, pomislimo, da plačuje presejalne programe. Ljudi vabi, naj se jih udeležijo brezplačno, a vendar je odzivnost pri nekaterih programih slaba. Če izpostavim, da bi se morali pri tem zgledovati po Skandinavcih, to ne bo zaleglo. Raje priporočam, da se zgledujmo po sosedu, ki se je udeležil presejalnega programa Svit in izvedel, da je z njegovim črevesjem in danko vse dobro. Radi za zgled jemljemo koga daleč, imamo pa dobre zglede blizu. Pred približno letom je nek udeleženec srečanja našega društva povedal, da si je za 50. rojstni dan podaril kolonoskopijo. To je dober zgled!”

Ob omembi podatkov o smrti zaradi raka poudari: “Podatki so, a jih ne bom omenjal. Govorimo o tem, kako rak ni smrtna obsodba, pa me novinarji vedno znova sprašujejo o umrljivosti, nihče pa, koliko ljudi je zbolelo, a so zdaj ozdravljeni. Vsi hočejo le neko brezosebno številko, ki naj bi javnost šokirala, pa je ne. Na naša predavanja pogosto povabimo bolnike z rakom, ki so ozdravljeni in pripovedujejo, kako je bilo, kako živijo zdaj, ko so zdravi in kakšen nasvet imajo za vse, ki raka še nimajo. Vsi povedo, da so danes zdravi zato, ker je bil rak odkrit dovolj zgodaj. Ogromno smo dosegli pri zgodnjem odkrivanju raka. Vsako leto Svit postreže s podatki, koliko raka so odkrili v zgodnji fazi in koliko ljudi so pozdravili. A kaže, da se zdi ljudem to ničvredno ...”

Andrej Cör dodaja, da je morda v vlogi predsednika društva nekonvencionalen in kanček ciničen, a pojasni: “Veliko razmišljam o teh zadevah, kot patolog morda še toliko več. Življenje niso številke in podatki. Življenje so ljudje. Morda ravno ta hip v trgovini poleg vas stoji nekdo, ki je raka premagal in je vreden veliko več, kot vsi podatki in številke. Prisluhnimo tem ljudem, potrudimo se, da jih bomo slišali.”


Najbolj brano