Marta Verginella: “Fašizem v Italiji ni nikoli izginil”

Trst rine nazaj v najbolj mračno in žalostno obdobje prejšnjega stoletja, ocenjujejo zamejski politični predstavniki. Tržaški odvetnik in politik Peter Močnik vzpon neofašizma povezuje s populizmom in razočaranjem nad evropsko politiko. Zgodovinarka Marta Verginella pa pojasnjuje, da fašizem v Italiji pravzaprav ni nikoli izginil.

Marta Verginella Foto: Tomaz Primozic / FPA
Marta Verginella Foto: Tomaz Primozic / FPA

TRST > V Slovenski skupnosti, politični stranki Slovencev v Italiji, so ostro obsodili nastop tržaškega župana Roberta Dipiazze na shodu neofašistične stranke Forza Nuova minuli konec tedna. Kot so zapisali v svojem odzivu, so bili ogorčeni in zaprepaščeni tudi nad županovimi izjavami; med drugim je dejal, da je Trst najbolj italijansko mesto v Italiji.

“Župan, ki bi moral predstavljati vse občane, je s tem grobo žalil vse, ki so s svojim delom v protifašističnih in osvobodilnih vrstah vrnili Trstu dostojanstvo,” je poudaril deželni svetnik in politični tajnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec.

Peter Močnik, tržaški odvetnik in predsednik deželnega sveta Slovenske skupnosti: “Kaj vse se je pisalo na spletnih forumih ob obletnici spominskega dne na žrtve fojb, 10. februarja. Če bi mogli, bi nas scvrli v peči!”

Volk menja dlako ...

“Da je Dipiazza desničar, vemo že od nekdaj,” pravi Peter Močnik, tržaški odvetnik in predsednik deželnega sveta Slovenske skupnosti. “Desnica pa se v Trstu vselej povezuje z nacionalizmom in šovinizmom. Med strankami in gibanji, ki igrajo na nacionalistične strune, so poleg Forze Nuove tudi Casa Pound, Fratelli d'Italia, pa tudi Severna liga, danes preimenovana v Ligo,” našteva Močnik.

“Županov nastop me ne preseneča, je pa hudo, da se to dogaja. Javno je povedal, da soglaša s stališči ekstremističnih skupin. Besede, ki jih je izrekel, so težke. Koncert treh predsednikov pred leti v Trstu in prikupovanje ljubljanskemu županu je bilo očitno bolj taktičnega značaja. No, saj v Gorici ni nič bolje, s tem da je Dipiazza Furlan, njihov Ziberna pa celo slovenskih korenin,” pove.

Trump na pohodu

Močnik razlaga, da je v svetu na pohodu populizem, ki je izvorna napaka delovanja velikih sil, na čelu z ZDA in njihovim predsednikom Donaldom Trumpom. Srednji razred, jedro delovne sile, je danes obubožan, ljudje pa v okviru evropske politike ne vidijo več pravih odgovorov in so povsem izgubili smer. “Na populizem se vežejo vse ekstremne ideologije, vključno s fašizmom,” navede.

Kot nadaljuje, so razmere v Italiji trenutno izredno napete. “Kaj vse se je pisalo na spletnih forumih ob obletnici spominskega dne na žrtve fojb, 10. februarja. Če bi mogli, bi nas scvrli v peči!” je zgrožen. Močnik omeni tudi nedavni incident, ko je nekdo na avtobusu verbalno napadel dva slovenska dijaka, ki sta se sporazumevala v svojem jeziku.

“Da to mladih rodov morda v zadnjem obdobju ni zanimalo, ne smemo zamenjevati z optimizmom. Za slovensko manjšino je precej naredil nekdanji župan Riccardo Illy, a zdaj sovraštvo prihaja spet na dan,” opaža. Močnik tudi opozori, da je slovenska manjšina zavarovana zgolj z zakonom in ne z ustavo kot pri nas. Zakon pa lahko parlamentarna večina hitro spremeni.

Nič dobrega za manjšino

“Fašizem v Italiji nikoli ni izginil. Krepitev neofašističnih strank, ki smo jim priča v zadnjem obdobju, ima zagotovo korenine v italijanski fašistični zgodovini, pa tudi v temu da se po drugi svetovni vojni ni zgodila defašizacija družbe,” pojasni tržaška zgodovinarka Marta Verginella. Po njenih besedah se je legitimizacija dedičev fašistične stranke, ki je sicer prepovedana, začela v 90. letih prejšnjega stoletja. Na to so pristali tako Silivo Berlusconi kot vidni predstavniki levosredinskih strank, ki so po razpadu Sovjetske zveze pristali na enačenje nacizma in komunizma.

Marta Verginella je sicer prepričana, da fašizem trenutno ni samo težava Italije, pač pa vse Evrope. Rasistična in ksenofobna gibanja, ki so v vzponu, pa za katerekoli manjšine ne pomenijo nič dobrega in ogrožajo celo parlamentarno demokracijo. Sožitje, ki se je v zadnjih desetletjih vzpostavilo ob meji, od sprejetja osimskih sporazumov naprej, je tako tudi po njenem spet na preizkušnji.


Najbolj brano