Na avtocestah premalo nadzora, pa še nevaren je

Čeprav je obdobni načrt za zagotavljanje varnosti cestnega prometa za lansko in letošnje leto del resolucije do leta 2022, je malo verjetno, da bodo pristojni uspeli uresničiti želje in priporočila medresorske delovne skupine. Dela je še dosti, od izboljšanja cestne infrastrukture do večjega nadzora, problematičen pa je skupni imenovalec - pomanjkanje denarja. Vlada je priporočila delovne skupine “vzela na znanje”, kdo in kdaj se bo nalog lotil, pa za zdaj ni znano.

SLOVENIJA > Že v letu 2010 je Evropska unija z akcijskim programom varnosti v cestnem prometu postavila jasen cilj: do leta 2020 je treba zmanjšati število mrtvih in hudo poškodovanih v prometnih nesrečah za polovico. Slovenija je ta cilj zapisala v resolucijo o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2013-2022.

Vendar medresorska skupina, ki spremlja uresničevanje programa, opozarja na več pomanjkljivosti. V letu 2016 se je Slovenija, na primer, s 63 umrlimi udeleženci v cestnem prometu na milijon prebivalcev uvrstila na 21. mesto med 28 državami članicami EU. Lani je bila slika vendarle nekoliko boljša, saj se je Slovenija z 51 umrlimi udeleženci na milijon prebivalcev približala evropskemu povprečju.

Nadzora na avtocestah skoraj ni

Kot ugotavlja delovna skupina, se je v letu 2016 izrazito poslabšalo stanje na avtocestah in hitrih cestah, na katerih se je v primerjavi z letom prej podvojilo število žrtev. K črni statistiki je precej prispevala tudi množična nesreča na avtocesti med Senožečami in Razdrtim, v kateri so umrli štirje udeleženci, 25 pa se jih je poškodovalo.

Po oceni delovne skupine gre slabšo prometno varnost na avtocestah pripisati večjemu številu osebnih voženj, večjemu obsegu tovornega prometa, tranzitu in turizmu. Kljub tem dejavnikom pa je nadzora nad prometom manj oziroma ga skoraj ni. Država v izboljšanje prometne varnosti vlaga premalo in kljub trenutno ugodnim trendom se lahko stanje poslabša.

Skupina opozarja, da je nujno poleg preventivnih sprejeti tudi sistemske ukrepe, med katere na prvo mesto postavlja ustrezno kadrovsko zasedenost inšpektorata za infrastrukturo in policije. Za vso Slovenijo je na inšpektoratu za nadzor cest in cestnega prometa zaposlenih 31 inšpektorjev, kar je najmanj v zgodovini, potrebovali bi jih še deset.

Podobno je tudi stanje v policiji, ki je tako kadrovsko kot tehnično podhranjena. Število delovnih mest na prometnih policijskih postajah se je, podobno kot v ostalih enotah, v zadnjih letih zmanjšalo, hkrati pa se je zmanjšalo tudi število sistemiziranih delovnih mest. V specializirani enoti za nadzor prometa (SENP) je, na primer, zaposlenih le deset operativnih policistov, kadrovska zasedba pa komaj presega polovično.

Prekrškov manj le na papirju?

Število evidentiranih prometnih prekrškov v zadnjih letih upada, kar pa po mnenju skupine kaže na dejstvo, da se policija sooča z izjemnim pomanjkanjem kadra na področju prometne varnosti in ne more zagotavljati takšnega nadzora, kot ga je pred desetimi leti.

Zato predlaga, naj policija z novimi zaposlitvami zagotovi takojšnjo zaposlitev sistemiziranih delovnih mest na prometnih policijskih postajah in SENP. Prav tako predlagajo povečanje kadrovskega načrta policije, ki naj se čim bolj približa številu sistemiziranih delovnih mest. Teh je 10.459, kadrovski načrt pa trenutno dovoljuje policiji le 8186 zaposlitev. Za nabavo tehnične opreme za nadzor prometa pa bi bilo potrebno letno zagotoviti približno milijon evrov.

Delež avtocest in hitrih cest obsega devet odstotkov slovenskega cestnega omrežja, po njih pa poteka skoraj polovica vsega prometa. Čeprav bi morale policijske uprave na avtocestnem omrežju zagotoviti stalno navzočnost patrulj, tega iz prej naštetih razlogov ne morejo. “Kot primer lahko navedemo, da bi na relaciji od Kopra do Ljubljane morali biti na cestnem križu vsaj dve patrulji, ki bi opravljali nadzor prometa v obe smeri,” opozarjajo v skupini. Verjetnost, da bi nekoga ustavili in kontrolirali na avtocestnem križu, je izredno majhna. Zato bi morali okrepiti kadrovsko zasedenost na prometnih policijskih postajah ali pa razmisliti o ustanovitvi avtocestne policije, s šestimi povsem novimi enotami.

Počivališča niso primerna

Razmere na slovenskih avtocestah pa niso naklonjene niti celostnemu nadzoru, saj za to ni ustreznega prostora. Delovna skupina predlaga vzpostavitev najmanj štirih posebnih kontrolnih točk za izvajanje nadzora, kakršne poznajo v Avstriji. Ob slovenskih avtocestah je trenutno 26 počivališč, ki pa so običajno prenapolnjena, tako da policisti in ostali nadzorni organi tam težko izvajajo nadzor.

Delovna skupina sicer nakazuje rešitev, kako bi v Sloveniji prišli do sistemskega vira financiranja varnosti cestnega prometa, in sicer z odstotkom zavarovalne premije iz obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti, ki bi bila namenjena preventivi na nacionalni in lokalni ravni.

Odgovor na vprašanje, ali se bo kateri od predlogov tudi uresničil, je precej ovit v meglo. Vlada se je z gradivom in predlogi pred dnevi seznanila, dobra polovica obdobja, na katerega se nanaša načrt, pa je že mimo.

---