Moč endorfinov

Namesto tega naslova bi lahko zapisala tudi - trn v peti. Ko rečemo, da ima nekdo trn v peti, seveda ne mislimo, da bi moral sesti in si ga izpuliti, ali pa, da bi mu morali pomagati pri tem. Rečeno je namreč - figurativno, slikovito in olepšano. Huje je, če smo mi tistemu nekdo trn v peti. No, ne bom več razmišljala v tej smeri ...

Moj mož ima trn v peti. Pravi, da ga boli in ne more stopiti. Največkrat, ko ga pošljem v klet, da mi prinese to in ono. Pa se je primerilo, da je pred dnevi celo segel po berglah ... Vem, da je trn v peti resnična nadloga, saj ga je imela tudi tašča moje hčere, pa sosed in še kdo. Medicinske rešitve ni, le blaženje s hladnimi obkladki in tabletami, ki ubijajo občutek bolečine. A s tem ne gre do neskončnosti, mar ne?!

Toda vse je v glavi. Naša Maja Martina je imela nastop v teatru, moža na snemanju, midva pa čas in sva z veseljem sprejela njunega prvorojenca Jonatana na nekajurni obisk. Najmlajši je bil seveda takoj deležen dodatne pozornosti, čim je ob prihodu vzkliknil “Nono in noni!” in stegnil rokice v pozdrav, objem in seveda dvig v naročje. Mojemu gospodu je smeh raztegnil usta in od sreče je pozabil na bergle ...

Ena minuta prešernega smeha nas sprosti za skoraj eno uro. Znanstveniki so dokazali tudi, da objemi in božanje prav tako pripomorejo k sproščanju endorfinov.

Občutek sreče

Znanost je pred nekaj desetletji odkrila snovi, ki sprožajo občutek sreče v možganih. To so štiri različne vrste kemičnih snovi, ki spodbujajo predele v možganih, kjer se izločajo dopamin, serotonin, oksitocin in endorfini. Pri kompleksnih čustvih se hkrati pojavlja več teh prinašalcev sreče. Pri ljubezni, na primer, ugotavljajo, da se sproža več spodbujevalcev hkrati. Dopamin se izloča zaradi pričakovanja ugodja, oksitocin krepi zaupanje, serotonin pa oznanja varnost.

Oksitocin je povezan z zaupanjem in prijateljskimi stiki z ljudmi, ki nas obkrožajo. Sprošča se tudi med orgazmom in dojenjem. Prav zato se dojenček počuti srečen in varen v maminem zavetju. Kortizol nas opozarja na nevarnost, nasprotno pa nas serotonin seznani, da je nevarnost minila. Dopamin nas motivira, da kljub naporu dosežemo želeni cilj; spodbudi učenje in ugodje. In kaj so endorfini?

Smeh je pol zdravja

Endorfini so hormoni, ki se sproščajo v možganih ob stresu in ga pomagajo obvladovati. So naravni blažilci bolečine in njihov učinek je podoben morfiju. Na telo delujejo pomirjevalno in hkrati krepijo imunski sistem.

Znak sproščanja endorfinov je smeh. Da je smeh pol zdravja, je tudi znanstveno dokazano. Pri smehu hitreje dihamo, pri krohotu telovadijo trebušna prepona, vratne in druge mišice na obrazu in celo v želodcu. Količina kisika v krvi naraste, to pa izboljša krvni obtok in razširi žile tik pod kožo, zato ob smehu zardimo. Ker smeh širi arterije, znižuje krvni tlak, spodbuja tek in porablja kalorije.

Novinar in pisatelj Norman Cousins je na sebi preizkusil moč endorfinov, ko so mu ugotovili hudo bolezen - ankilozirajoči spondilitis. To je vrsta artritisa, ki kot dolgotrajno vnetje prizadene hrbtenico in tudi sklepe. Napovedali so mu, da bo imel bolečine vse življenje. Pa se je odločil za svojevrstno terapijo smeha. Priskrbel si je kopico filmskih burlesk in komedij in se ob njih na moč krohotal, dan za dnem, pol leta. Na ponovnem pregledu so ugotovili, da je bolezen izginila. Svoje pričevanje je popisal v knjigi Anatomija bolezni. (vir: Velika šola govorice telesa, Allan & Barbara Pease, MK 2008)

Pomnimo: ena minuta prešernega smeha nas sprosti za skoraj eno uro. Če se zasmejemo stokrat, je to enakovredno eni minuti veslanja. Otrok se zasmeji v povprečju 400-krat na dan, odrasli samo še 15-krat; nekateri nikoli! Nasmeh je nalezljiv, ker se ob pogledu na smejoči obraz tudi nam sprostijo endorfini smeha. Znanstveniki so dokazali, da že en dotik zmanjša stopnjo stresa. Objemi in božanje prav tako pripomorejo k sproščanju endorfinov.

Živila za spodbujanje nastajanja endorfinov

• čokolada: kakav kot osnova čokolade je odličen vir magnezija, ki spodbuja endorfine ter zmanjšuje stres in izboljšuje spanje;

• pekoča hrana: pekoče paprike in čili imajo kapsaicin, alkaloid, ki se veže na bolečinske receptorje v živčnih celicah sluznice;

• vitamin C: neposredno sodeluje pri nastajanju endorfinov, zato uživajmo jagodičje, citruse, peteršilj in drugo sadje in zelenjavo z vitaminom C;

• vonj vanilje in sivke: oba blažita strah (anksioznost).

In še nekaj zanimivih ...

• Živila za hitrejše nastajanje noradrenalina za energijo: beljakovine rdečega mesa (govedina, svinjina, konjsko meso, drobnica) ter sardele, ostrige, pekoče začimbe (čili, paprika, čebula, hren, poper, česen) in čokolada.

• Živila za hitrejše nastajanje dopamina - sadje in zelenjava: jabolka, borovnice, češnje, slive, jagode, banana, citrusi, radič, regrat, motovilec, paradižnik ... ter čokolada in kava; prevladujoč koristen vonj: jabolko, limona, pomaranča, sadni vonji, vanilja.

• Živila za hitrejše nastajanje serotonina: ogljikovi hidrati rumene barve: polenta, proso, polnovredna žitna zrna ..., ribe, perutnina in čokolada; prevladujoč koristen vonj: cimet, cedra in vanilja.

Dokaz, da vse skupaj drži, je moj mož. Ves popoldan je “risa-pisa” z malim vnukom ...

---