Živali, naše pomočnice

V okolju nas obdajajo žuželke, ki nam v življenju pogosto povzročajo težave. Nekatere smo prisiljeni zatirati, a vendar ne smemo zanemariti dejstva, da so tudi žuželke nujen sestavni del življenja in ravnovesja na planetu.

Lastovke
Lastovke 

Žuželke so zelo stara vrsta, obstajala je mnogo pred pojavom človeka. Tudi med razvojem zemeljske oble so preživele vse spremembe, potrese, izbruhe vulkanov, ledene dobe in druge pojave. Živijo na vseh kontinentih in v najrazličnejših bioloških okoljih. Zaradi tega so žuželke eden najpomembnejših členov v živalski verigi na zemlji. To razberemo tudi v vsakdanjem življenju, saj se domala povsod srečujemo z njimi.

Vloga žuželk v naravnem okolju je zelo velika in nenadomestljiva. Imajo zelo velik pomen v naravnem ravnotežju, kar moramo strogo in nepretrgoma upoštevati tudi pri boju s škodljivci. Nekatere vrste žuželk pa je človek uporabil v svoj prid in jih uspešno izkorišča za pridelavo hrane in drugih dobrin (čebele, sviloprejke).

Vse ukrepe, s katerimi se bojujemo proti žuželkam, vsa preventivna dejanja in postopki, ki jih izvajamo, da ne postanejo večji problem, imenujemo dezinsekcija. V vsakdanjem življenju v naših stanovanjih in bližini bivališč najpogosteje izvajamo kemične metode dezinsekcije, s katerimi se rešimo manjših težav, ki jih povzročajo najpogostejše vrste žuželk. Te metode lahko izvajamo tudi sami, a le v omejenem obsegu in s pripravki ter s priročnimi napravami. Uporabljamo tudi kemične pripravke, ki so na voljo v specializiranih trgovinah, ustrezno pripravljeni za gospodinjstva. To izvajamo s pomočjo kemičnih pripravkov (insekticidi, larvicidi ...), ki imajo močno delovanje. Gre za pesticide.

Ne zavedamo se, da imamo v naravi poleg kemije in tehnike, ki sta nujno potrebna v boju s škodljivimi žuželkami, še armado različnih pomočnikov, ki nam pomagajo, da se število škodljivcev lahko zmanjša. Zadošča že malce pozornejše opazovanje okolice - vrtov, parkov, narave nasploh. Kdo so ti zavezniki?

Krta, tega podzemnega rudarja v črnem kožuhu vsi poznamo. Hrani se z ogrci, bramorji in še z veliko drugimi žuželkami in njihovimi ličinkami. Je črve in deževnike in tako brani naše pridelke na vrtovih, njivah, travnikih. Krtov daljni sorodnik je jež. Tudi ta se hrani z žuželkami. Včasih so ga zapirali v stanovanja in kuhinje, da je lovil ščurke. Ne gre zanemariti tudi netopirjev, ki so žužkojedi in so jih veseli vrtnarji, gozdarji, sadjarji. Hranijo se z veščami in drugimi metulji.

Še večji zavezniki so ptice, ki po sadovnjakih in gozdovih po vejah pobirajo žuželke in njihove ličinke. Med njimi omenimo lastovke, ki lovijo mušice, komarje, metulje. Z lubadarji in njihovimi ličinkami se hranijo žolne, detli, brglezi. Tudi kukavica, ki jo sicer bolj poredko slišimo, se hrani z gosenicami. Vrane pojedo veliko žuželk, njihovih gosenic, pa tudi glodalce (miši, podgane). Koristna je tudi krastača, saj se hrani s polži, hrošči, gosenicami.

Zaveznike imamo tudi med samimi žuželkami, ki se hranijo z drugimi žuželkami, ki nam povzročajo škodo. Seveda pa v naravi ta krog poteka le, če človek ne poseže vanj in torej ne poruši naravnega ravnotežja, saj bo to povzročilo veliko škodo. Žal smo že velikokrat povzročili napake, saj smo menili, da lahko z nenadzorovanim uvajanjem določenih naravnih sovražnikov razrešimo problem uničevanja škodljivcev. Žal pa se zatem vselej pokaže negativna plat takšnih posegov in narava se obrne proti nam. Tako nam povzroči še več težav. Zato dopustimo, da nam pomagajo ti naši pomočniki sami, kolikor jih sploh še živi ob nas in z nami.


Najbolj brano