Med razumom in strastjo

Koprska galerija Loža bo vse do 1. aprila slovensko okno čezmejnega festivala Maravee. Tokratna izdaja z naslovom Mind je posvečena katalonskemu režiserju in pionirju španske video umetnosti Bigasu Luni (1946-2013), raziskuje pa ustvarjalnost, ki se razgrinja med dvema “skrajnostma” - razumom in strastjo. Nekje v presečišču med enim in drugim je skrb - in to je tema koprske razstave, na kateri sodelujejo štiri slovenske umetnice različnih generacij: Saba Skaberne, Mateja Kavčič, Ana Jerčič Jakob in Koprčanka Lara Jeranko Marconi.

Detajl izrezanke Lare Jeranko Marconi Foto: Maksimiljana Ipavec
Detajl izrezanke Lare Jeranko Marconi Foto: Maksimiljana Ipavec

KOPER > Projekt si ime sposoja v furlanščini, pomeni pa čudenje. Kustosinja Sabrina Zanier ga je zasnovala pred šestnajstimi leti v želji, da bi na različnih lokacijah predstavila raznolike oblike sodobnega umetniškega izraza: od plesa, glasbe, gledališča, oblikovanja do likovne umetnosti. Večmedijski festival, ki s številnimi dogodki poseli številne kraje po Furlaniji-Julijski krajini, že več let sodeluje z Obalnimi galerijami, in ima tradicionalno slovensko postojanko v koprski galeriji Loža.

Odprt in radoveden

Vsebina Maraveeja je vsako leto drugačna, kar nakazujejo že podnaslovi - Maravee Corpus, Maravee Therapy, Maravee Ludo …, ki govorijo o izbrani temi. V zadnjih edicijah osrednjo temo dopolnjuje opus mednarodno priznanega umetnika: pred tremi leti je bila to francoska predstavnica body arta Orlan, tokrat pa je kustosinja izpostavila opus katalonskega režiserja in pionirja španske video umetnosti Bigasa Lune. Večina ga verjetno najbolje pozna po filmu Jamon, Jamon (Pršut, pršut), za katerega je leta 1992 v Benetkah prejel zlatega leva, in kot tistega režiserja, ki je odkril Penelope Cruz in Javierja Bardema. Manj znano pa je, da se je Luna na začetku svoje kariere veliko posvečal slikarstvu, risbi in oblikovanju in v svoji državi oral ledino na področju video umetnosti. V njegovem raznolikem opusu je nekaj stičnih točk: vselej izhaja iz tesne navezanosti na Zemljo, transgresijo prepleta s tradicijo, organsko s tehnološkim, “mater zemljo” pa razume kot dejavnik, ki spodbuja povezanost med človekom in naravo. “Bigas Luna je bil svojevrsten prizemljeni vizionar, eksperimentator alkimije med mislimi, stvarmi in dejanji, umetnik z odprtim in radovednim umom. Na podlagi lastnih izkušenj je sondiral in goltal vsakdanjost, da jo je potem lahko vračal v svoj bogat poetični opus,” v sklopu projekta Maravee predstavljajo vsestranskega katalonskega umetnika, za katerega pravijo, da je vztrajno predel rdečo nit med racionalnim načrtovanjem in prekipevajočo strastjo.

Strastno z naravo

Na koprski del festivala Maravee - razstavo, ki so jo naslovili Skrb - je kustosinja Obalnih galerij Majda Božeglav Japelj povabila štiri sodobne slovenske umetnice različnih generacij, pri katerih je zaznala podoben odnos do narave, kot ga je v svojih filmskih in video delih razumel Bigas Luna. Uveljavljena predstavnica srednje generacije, akademska kiparka Saba Skaberne (1962) se tokrat predstavlja z deli, narejenimi iz volne oziroma polsti. Temu “nekiparskemu” materialu, ki po besedah kustosinje spodbuja dotik in sugerira toplino ter udobje, se posveča zadnjih nekaj let. “Veje, debla, jedra rastlin, ki se vijejo po stenah ali visijo s stropa, so kot bi bile animirane z neslišnim vetrom neke mentalne krajine,” je njeno delo na odprtju razstave predstavila kustosinja Majda Božeglav Japelj. Okrogle slike Mateje Kavčič (1970), ki je na ljubljanski likovni akademiji diplomirala iz slikarstva, pa gledalčeve oči priklenejo nase s tenkočutnimi prizori iz narave. Gozd v parku, Cvetovi, Gozdni duh, Zeleni objemi, razstava za ptice in naključnega obiskovalca, so le nekateri od zgovornih naslovov slik, narejenih s predanostjo ljubečega opazovalca. Po besedah kustosinje pripovedujejo o stopnjah spreminjanja, minevanju, rasti in odmiranju.

Intimna navezanost na naravo in spregledane rastlinske vrste je osrednja tema del Anje Jerčič Jakob (1975), ki je iz grafike in slikarstva magistrirala na ljubljanski Likovni akademiji. V zadnjih letih je umetnica zavezanost slikarskemu in grafičnemu mediju nadgradila s prebojem v prostor. Na koprski razstavi se predstavlja s prostorsko postavitvijo, v kateri ima osrednjo vlogo njen priljubljen motiv - travniška deteljica. “Pogosto ga najdemo naslikanega na kosu debla, a posebej vznemirljive so rešitve, ko živa rastlinica postane ključen del objekta, kot vidimo tudi na naši razstavi,” pojasnjuje kustosinja, ki “knjige”, iz katerih poganjajo grmički deteljic, opiše kot male mikro svetove, prežete z intenzivno in pomirjujočo liriko.

Pri delih najmlajše od umetnic, ki se predstavljajo na razstavi Maravee_Mind_Skrb, Koprčanke Lare Jeranko Marconi (1984) se v gledalca naseli vtis, da stoji pred postmodernim herbarijem, v katerega so položena fantastična bitja: nekatera imajo volčja telesa, iz njih pa poganjajo veje oziroma krošnje. Diplomantka beneške Akademije lepih umetnosti je simboliko živali in rastlin, motivov, ki imata v zgodovini umetnosti dolgo in bogato tradicijo, raziskovala že v diplomski nalogi Druga polovica. Ta svet je v njenih delih stalnica, pred nekaj leti pa je čopič zamenjala za škarje. Na koprski razstavi se predstavlja z izrezankami, visoko estetskimi in filigransko stkanimi krajinami, polnimi fantastičnih bitij, s katerimi gledalca vodi v območje, kjer imajo glavno besedo simboli.

Predstavitev, ki bo v galeriji Loža na ogled do 1. aprila, dopolnjuje video dijakov liceja Sello iz Vidma, v katerem so z animacijo na sugestiven način zajeli koncept celotnega festivala.


Najbolj brano