Za Unescovo zaščito jim ni mar

V cerkljanski Laufar komandi v teh dneh šivajo oblačilo znanilca pomladi v značilni 25-članski pustni družini - Ta bršljanovega. Pust in Ta smrekov, ki jima odeli sešijejo vsako leto znova, sta že oblečena. Za dogodek je skoraj vse nared, znani so tudi že rezultati mednarodnega fotografskega natečaja Maska.

Ta terjasti (fotografija je s stalne muzejske razstave Pust je kriv!) že nekaj 
tednov oznanjajo šegavi čas in Laufarije. Foto: Saša Dragoš
Ta terjasti (fotografija je s stalne muzejske razstave Pust je kriv!) že nekaj tednov oznanjajo šegavi čas in Laufarije. Foto: Saša Dragoš

CERKNO > “Fantje so pridni. Pust že ima svoje z mahom, njegov brat Ta smrekov pa s smrekovimi vejicami našito oblačilo. Čaka jih samo še šivanje Ta bršljanovega,” je bilo vse, kar smo izvlekli iz mož ob obisku Laufar komande.

Z molkom so dali vedeti, da še velja dolgo nenapisano, sedaj pa tudi na vratih domovanja laufarskega običaja izobešeno pravilo, da v pustni skupnosti nepovabljeni niso zaželeni. Zato pa so toliko bolj veseli vseh, ki na pustno nedeljo in na dan praznika (letos bo 13. februarja) prisluhnejo sodbi Pustu.

Cerkljanski Foto klub tamkajšnji običaj vsako drugo leto pospremi z mednarodnim natečajem Maska. Letošnji je že 12. in odziv je bil nepričakovano dober. Na štiri teme - prvotnima dvema o maski in Laufariji so organizatorji zaradi svetovnega značaja natečaja dodali temi Prosto in Ljudje - so dobili kar 1799 fotografij 166 avtorjev iz 30 držav in jih 37 nagradili. Podelitev bo na odprtju razstave najboljših del 8. februarja ob 17. uri v cerkljanskem muzeju. Najuspešnejša avtorica s kar tremi nagrajenimi in dvanajstimi sprejetimi fotografijami je Nemka Isolde Stein Leibold. Prvonagrajeni posnetek cerkljanskih laufarjev, lik Ta divjega (levo), pa je delo Petra Kozjeka.

Ker pust letos prihaja zgodaj (vedno je 46 dni pred veliko nočjo, ta pa je po prvi spomladanski luni), so morali v fantovski skupnosti krepko zavihati rokave za pripravo 62. po vojni obujene Laufarije. Kako daleč v zgodovino sega običaj, ne ve nihče. Zanesljivo je le to, da je zamrl tik pred prvo svetovno vojno. Od obnove leta 1956 se je tedaj 14-članska družina povečala za enajst članov, a je ohranila vsa, po ustnem izročilu obnovljena pravila. Laufarija je proglašena za živo mojstrovino. Kot najbolj sklenjena pustna igra na slovenskih tleh, z liki z značilnimi maskami v povsem človeški podobi, izrezljanimi iz lipovine, izpolnjuje vse pogoje za vpis na Unescov seznam nesnovne dediščine.

A Cerkljani in njihovo društvo Laufarija se za zaščito ne menijo. To je njihov, povsem neskomercializirani običaj in takega ga želijo tudi ohraniti. Bržčas je prav zato najslabše obiskan med vsemi tradicionalnimi pustovanji pri nas.

Kljub obsodbi Pusta pred cesarsko kraljevo sodnijo v mnogim ne povsem razumljivi, pristni cerkljanščini, pa Laufarija ostaja najbolje obiskana prireditev v mestecu.

Oznanjajo jo že vse letošnje nedelje. Na prvo po novem letu je na ulice smel le eden, Ta terjast, naslednjo pa vsi trije redarji v družini in nato vse več Laufarjev. Koledujejo po okoliških vaseh, iz Cerkljanskega pa jih ne vleče. V teh dneh se fantje ubadajo z najbolj žuljavim opravilom. Na oblačilo Ta bršljanovega bodo prišili več tisoč lističev ovijalke. Čeprav si v Cerknem sredi februarja prav nič ne želijo pomladi, jo bo Bršljanov oznanjal. Pust pa bo kriv, če bo preveč uspešen, in seveda tudi za vse, kar se lani ne bi smelo zgoditi ne doma ne po svetu.


Najbolj brano