Tam, kjer želijo biti

Hrpeljsko-kozinski Jadran je edini novinec v tekoči sezoni zahodnega dela tretje nogometne lige, prezimuje pa na mestu, ki še zagotavlja obstanek v tretjeligaški druščini.

KRVAVI POTOK >Nogometni Jadran je zvezdne trenutke doživljal pred dvema desetletjema s sedemletnim igranjem v drugi slovenski ligi. Potem ga je zadela usoda klubov v manjših krajih z majhnim igralskim in finančnim zaledjem, s kakšno epizodo v tretji ligi, večinoma pa igranjem v primorski ligi. NK Jadran je vselej pestila še ena težava: da je nogometno igrišče v Krvavem Potoku kar oddaljeno od Kozine oziroma Hrpelj. V vodstvu kluba so po drugem mestu v minuli sezoni (prvaki iz Kort se za napredovanje niso odločili) sprejeli izziv igranja v tretji SNL - zahod, katere sestava je bila sicer znana šele zadnji trenutek. Vodenje ekipe - jedro igralcev je ostalo iz primorske lige - je prevzel David Kompara, ki je jeseni moštvo prikrmaril do treh zmag, remija in enajstih porazov, dovolj za uvrstitev na predzadnje, sedmo mesto. Začetek je bil slab, saj je bila ekipa - tudi zaradi dopustov - dokaj pozno v polni zasedbi. Soočala pa se je s klasičnimi težavami nižjeligašev, med te sodi tudi nepopolna udeležba na treningih. Že do petega kroga je Jadran prejel kar 23 zadetkov: v Biljah je bilo kar 9:1 za gostitelje, v šestem krogu pa so se Jadranovci v Krvavem Potoku v derbiju dna veselili prve zmage proti Ilirski Bistrici, v naslednji tekmi pa so v Ajdovščini iztržili prvi remi (1:1). Med koncem septembra in polovico oktobra je sledilo tudi najboljše obdobje Jadrana, ki je nato v Izoli doživel polom (0:6). Boleč poraz na povratni tekmi v Ilirski Bistrici pri zadnji ekipi lige je bil pozabljen po zadnjem jesenskem krogu, v katerem so doma s 6:0 senzacionalno odpihnili Adrio. “Ta zmaga bi lahko bila celo višja, je pa nedvomno odmevna in zagotovo ni naključna. Zadnje tri tedne pred premorom smo dvignil raven dela, na treninge je prihajalo od 15 do 18 igralcev. Že prej, ko smo gostovali v Ajdovščini, smo prevladovali v drugem polčasu, žal pa se nam ni izšlo,” pravi Kompara, ki je zadovoljen, da je po slabem začetku sezone ekipa dobro reagirala. “Naš cilj je obstanek in na tem mestu tudi smo trenutno uvrščeni. Imeli smo tudi boljša obdobja igre, ki pa rezultatsko niso vidna. Nekaj težav smo imeli na obrambnih položajih (prejeli so kar 44 zadetkov, op. a.), se pa nam je brez dvoma to poznalo, ko nismo mogli računati na vratarja Gorana Lalića,” poudarja Kompara. Zelo verjetno je, da dela v klubu spomladi ne bo nadaljeval.

Najboljši strelec ekipe, ki je jeseni dosegla 17 zadetkov, je bil Matija  Bašić s petimi goli. Tjaž Toškan jih je dodal štiri, Denis  Žvab dva, še štirje pa so prispevali po en gol.

---