Slovenija od Junckerja želi več kot “ustno podporo”

Slovenija bi tožbo proti Hrvaški Evropski komisiji lahko posredovala že do konca februarja, je včeraj napovedal minister za zunanje zadeve Karl Erjavec. Kako poteka uveljavljanje arbitražne odločbe, je vlada včeraj za zaprtimi vrati poročala odboru za zunanjo politiko. Po besedah premierja Mira Cerarja je odbor potrdil, da gredo vladne aktivnosti v pravo smer.

LJUBLJANA > Slovenija od 30. decembra lani, ko je potekel instrukcijski rok, do katerega bi morali Slovenija in Hrvaška uveljaviti arbitražno odločbo, vse hrvaške posege v slovensko suverenost zbira kot dokazni material za morebitni začetek pravnega spora.

Tožba do konca februarja

“Pripravljamo tudi vse za to, da bomo vložili ustrezna pravna sredstva, če Hrvaška ne bo spoštovala arbitražne odločbe,” je po koncu seje odbora napovedal predsednik vlade Miro Cerar. Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec ima že rokovnik: Slovenija bi lahko tožbo proti Hrvaški Evropski komisiji poslala do konca februarja. “Postopek je tak, da je treba najprej seznaniti Evropsko komisijo, potem imajo oni do treh mesecev časa, da se odločijo, ali bodo prevzeli postopek ali ga bodo prepustili Sloveniji, da ga nadaljuje pred Evropskim sodiščem,” je opisal postopek, ki se ta trenutek zdi neizogiben.

500

do

1200

evrov je globa za nezakonit prestop meje.

“Prepričan sem, da je treba biti samo potrpežljiv in nadaljevati z aktivnostmi glede implementacije arbitražne razsodbe. Nenazadnje je pravo na naši strani, tudi Evropska komisija, čeprav pričakujem njen aktivnejši, konkretnejši angažma,” je dejal Erjavec. “Zdaj smo očitno bolj v fazi neke ustne podpore Sloveniji,” je dodal.

Po obisku predsednika Boruta Pahorja pri Evropski komisiji je iz Bruslja prišla neuradna informacija, da bi lahko predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker v prihodnjih tednih premierja Slovenije in Hrvaške povabil na sestanek o uresničitvi arbitražne odločbe. Slovenska stran za zdaj o tem uradno ne ve še nič. Cerar pričakuje, da bosta bodisi Juncker bodisi prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans“ponudila konkretne možnosti, ki bi privedle do implementacije arbitražne odločbe”.

55

hrvaških plovil je od 30. decembra lani nezakonito prestopilo morsko mejo s Slovenijo.

Predvčerajšnjim je sicer hrvaški premier Andrej Plenković povedal, da na posebno srečanje z Junckerjem odhaja 14. februarja. Hrvaška vlada trdi, da srečanje ni namenjeno sporu s Slovenijo.

Slovenska stran sicer pričakuje, da se bo Evropska komisija ukvarjala predvsem s Hrvaško in jo poskušala pripraviti do tega, da bi implementirala arbitražno odločitev. V slovenskih očeh je pomembno predvsem to, da Evropska komisija nikoli ni izrazila namere, da bi bila posrednik pri določanju meje na novo, ampak vedno le stališče, da je treba uveljaviti arbitražno odločbo.

Prej ali slej bodo dobili globe

Od 30. decembra lani je morsko mejo s Slovenijo nezakonito prestopilo 55 hrvaških plovil; 21 ribiških in 34 policijskih.

To, da hrvaški ribiči za nezakonit prestop meje še niso prejeli globe, ni nič nenavadnega. Slovenska stran zagotavlja, da ima dovolj podatkov za identifikacijo plovil in da bo postopke izpeljala po pravni poti, česar v tem primeru ne more narediti čez noč.

Policijski čolni, ki nelegalno prestopajo morsko mejo, povzročajo incidente, medtem ko so ribiška plovila udeležena v prekrške tako zaradi nelegalnega prestopa meje kot zaradi kršenja evropske ribiške uredbe. Hrvaški ribiči namreč v Piranskem zalivu lovijo brez dovolilnice, za katero bi morali zaprositi Slovenijo. Kako bo proti nelegalnemu ribolovu ukrepal ribiški inšpektor, ki bi lahko izrekel kazen od 420 evrov za fizično do 41.000 evrov za pravno osebo, ni znano, bo pa zaradi samega prestopa meje in zadrževanja na slovenskem ozemlju Slovenija ribiče kaznovala po zakonu o tujcih. Globa za takšen prekršek je od 500 do 1200 evrov. Če globe tujcu ni mogoče vročiti na noben način, ga bo ta počakala, ko bo želel vstopiti v Slovenijo.

---