Oporoke in stolčki

Prah zaradi založenih oporok na vseh slovenskih okrajnih sodiščih se je že skoraj polegel, a še vedno ni povsem jasno, ali bo kdo za to napako, ki jo v hramih pravice sicer imenujejo kot sistemsko, odgovarjal. Princip, da mora vsak krivec napako popraviti ali zanjo plačati, bi moral veljati tudi v tem primeru. A ker šolski način “kdor je kriv, naj dvigne roko”, tu ne bo vžgal, je pravosodno ministrstvo ubralo drugo pot.

Že oktobra 2016 je prevzelo koordinacijsko vlogo pri nadaljnjem reševanju te problematike, a kaj, ko do danes še ni postreglo s prav veliko ukrepi. Oškodovanci so se po prve informacije, kako bi bilo lahko njihovi pravici zadoščeno, obrnili na najbližja sodišča, nato na lani maja ustanovljeno Društvo za odpravo krivic zaradi založenih oporok s sedežem v Divači, na različne odvetnike ali druge ustanove, ki pa se do tedaj niso prav pogosto ukvarjali s tovrstnimi težavami. Nanje so naleteli le v primeru, ko so pri razglasitvi oporoke dediča spregledali, zamolčali ali niso vedeli, da obstaja, in bi lahko svoje pravice uveljavljal naknadno. Afera z založenimi oporokami je tako poskrbela tudi za osvežitev pravnega znanja, pri tem pa so najkrajši konec potegnili oškodovanci, ki so morali krepko zavihati rokave, da jih ne bi prehiteli zastaralni roki.

Lani je disciplinsko sodišče že imelo nekaj malega dela na račun založenih oporok. Pravosodno ministrstvo si namreč prizadeva, da bi zadevi prišlo do dna in ugotovilo morebitne napake in nezakonitosti pri delu sodnikov, pri katerih se pojavlja večje število nerazglašenih oporok. Do sedaj statistika vsebuje le sklep o oprostitvi sodnice mariborskega okrajnega sodišča ter službeni nadzor zoper okrajnega sodnika v Kočevju. V nadaljevanju bo levji delež prispeval še sodni svet, ki uvaja disciplinske postopke. Sodniški stolčki se tako lahko že majejo, saj bodo odločitve predsednikov višjih sodišč ključne pri imenovanju sodnikov ali njihovem napredovanju.

---

---