Kaj vse je mogoče s keramiko

Razstava Kéramos: tukaj in zdaj. Pogledi na sodobno keramiko v piranski Mestni galeriji predstavlja najnovejša oziroma najbolj reprezentativna dela 43 izbranih slovenskih, hrvaških in italijanskih umetnikov, ki se posvečajo umetniški keramiki. Kot pravijo v Obalnih galerijah, želijo z razstavo, ki bo na ogled do 18. marca, poudariti in problematizirati keramiko kot aktualni medij v okviru sodobne likovne ustvarjalnosti.

Razstava v piranski Mestni galeriji bo na ogled do 18. 
marca. Foto: Maksimiljana Ipavec
Razstava v piranski Mestni galeriji bo na ogled do 18. marca. Foto: Maksimiljana Ipavec

PIRAN > Keramika je mnogo več kot le posodje. Je medij, ki človeka spremlja že dolgo: prvi mezopotamski zapisi so bili vrezani v keramične ploščice, iz žgane gline so bile izdelane posode, ki so jih pri obredih uporabljale številne kulture in civilizacije pred več tisoč leti, še danes se tehnike žganja gline delijo na nizke in visoke, tako kot v starodavni Kitajski ...

Poti, po katerih je v prejšnjem stoletju keramika stopila v evropsko kiparstvo in se začela osamosvajati ter vzpostavljati kot enakovredna umetniška zvrst, so bile raznolike. Prvi koraki, s katerimi se je začela otresati predsodkov, češ da gre za nekaj, kar ima lahko zgolj uporabno ali dekorativno vrednost, segajo v trideseta leta prejšnjega stoletja, ko so bila dela umetniške keramike izbrana za Beneški bienale. Po drugi svetovni vojni so se keramiki začela posvečati tudi velika imena umetnosti, med drugim Marc Chagall, Pablo Picasso, Joan Miró in Henri Matisse. “Njihova dela so prispevala k temu, da se je raznolika raba keramike razširila na mednarodni ravni in so se pokazale nove možnosti za njeno uporabo v umetnosti. Keramika se je osvobodila spon tisočletne preteklosti in začela dosegati nova, še neraziskana obzorja,” v zapisu, objavljenem v katalogu, ugotavlja Franco Bertoni, likovni kritik in eden od selektorjev razstave Kéramos: tukaj in zdaj. Pogledi na sodobno keramiko.

Na razstavi sodelujejo: Francesco Ardini, Rino Banko, Pablo Barreiro, Bertozzi&Casoni, Lidia Boševski, Giorgia Cereda, Marko Človek, Anamarija Dimovska, Naomi Eller, Darko Golija, Lucija Gudlin, Mladen Ivančić, Ines Kovačič, Nika Laginja, Nuša Lapajne, Paola Lugarić, Iztok Maroh, Alberto Mingotti, Marie-Pierre Murigneux, Aran Ndimurwanko, Carlo Negro, Alessandro Nero/Neretti, Eva Peterson Lenassi, Danijela Pičuljan, Karel Plemenitaš, Valerija Polanec, Paolo Polloniato, Karmen Ptičar, Aldo Rontini, Kristina Rutar, Antun Ružolčić, Andrea Salvatori, Nataša Sedej, Ivan Skubin, Sanja Stani, Vera Stanković, Marija Stojanović, Bojana Švertasek, Eva Chiara Trevisan, Drago Tršar, Marina Tudjina Badurina, Veljko Zejak in Dani Žbontar.

43 umetnikov iz treh držav

“Razstava predstavlja recentno produkcijo umetniške keramike v Sloveniji, na Hrvaškem in v Italiji, državah, ki so bile na piranskem ex-temporu številčno najbolj zastopane. Tekmovalno naravo nekdanje prireditve smo nadomestili s kuratorsko razstavo po izboru nekaterih povabljenih članov mednarodnih žirij, ki so z bogatimi strokovnimi izkušnjami in individualnimi kriteriji izbrali po pet umetnikov. Njihove odločitve so seveda lahko tudi vprašljive ali polemične, omejen izbor avtorjev oziroma število razstavljenih del pa je na skupinski predstavitvi usmerjal tudi sam razstavni prostor, Mestna galerija Piran,” pojasnjuje kustosinja razstave in ena od selektoric Tatjana Sirk.

43 umetnic in umetnikov, ki sodelujejo na razstavi, je izbrala devetčlanska žirija: ob kustosinji sta slovenske predstavnike izbirali še akademska kiparka, zaslužna profesorica in članica Mednarodne akademije za keramiko v Ženevi Dragica Čadež in umetnostna zgodovinarka ter kustosinja v Narodnem muzeju Slovenije dr. Mateja Kos. Italijanske umetnike so k sodelovanju povabili Franco Bertoni, likovna kritičarka in neodvisna kuratorka Geraldine Blais ter akademska kiparka in docentka na beneški Akademiji lepih umetnosti Cristina Treppo, hrvaški del razstave pa so krojili likovna kritičarka in članica Mednarodne akademije za keramiko v Ženevi Marina Baričević, umetnostna zgodovinarka Višnja Slavica Gabout ter Dražen Vitolović, akademski kipar in vodja kolegija Keramika na Akademiji uporabnih umetnosti Univerze na Reki.

Neizčrpen vir za raziskovanje

Razstava predstavlja tretje poglavje, ki ga temu mediju namenjajo v Obalnih galerijah Piran. Ta ustanova je bila v osemdesetih letih prva v Sloveniji, ki je keramiki dovolila vstopiti v galerijske prostore. Mednarodni bienale keramike je živel v letih 1980-1987, predstavljanje umetniške keramike v Obalnih galerijah pa je novo poglavje začelo pisati leta 2000 z Mednarodnim ex-temporom keramike. Ta se je pred tremi leti končal, zdaj stopa na pot Kéramos. “Namen razstave je poudariti in problematizirati keramiko kot aktualni medij v okviru sodobne likovne ustvarjalnosti. Z upoštevanjem strokovnih pogledov pri izboru nas razstava v celoti, pa tudi s posameznimi deli v različnih tehnikah, z raznoliko vsebino in motivno tematiko, napeljuje h kritičnemu razmišljanju, kaj danes predstavlja umetniško keramiko,” pravi Tatjana Sirk.

Dražen Vitolović pa na vprašanje, kje je mesto umetniške keramike danes, v katalogu zapiše: “Tako kot umetniške prakse zahtevajo novo opredelitev, enako velja za sam medij keramike, enega od odgovorov pa vsekakor lahko poiščemo prav v njegovi interdisciplinarnosti, ki se razteza skozi zgodovino do danes. Medij keramike tako postaja in ostaja nosilec množice informacij, pa tudi neizčrpen vir za nadaljnje raziskovanje.”

Razstava v Mestni galeriji zelo uspešno razbije predsodke, da je keramika pač samo lončarstvo ali nekaj, s čimer si osamljene ženske krajšajo popoldneve. Pred gledalca razgrne generacijsko pisano druščino ustvarjalcev - najstarejši, Drago Tršar, je lani dopolnil 90 let, najmlajši Banko Rino, Paola Lugarić in Carlo Negro, pa so se rodili leta 1994.

Kéramos: tukaj in zdaj ob tem prepričljivo predstavi, da je umetniška keramika povsem enakovreden likovni medij, ki lahko pripoveduje docela intimne zgodbe, kot so denimo Lupine Ines Kovačič, razmišlja o minljivosti in osupne, kaj vse je mogoče narediti v tem mediju (Bertozzi&Casoni, Pladenj), premišljuje o tem, kam gremo (Ivan Skubin, Quo vadis homo), je družbeno angažirana (Vera Stanković, Premakni se), zmore biti tudi kinetična skulptura (Karmen Ptičar, CX2018) ...


Najbolj brano