“Človek išče lepoto vsepovsod”

Miha Maleš (1903-1987) velja za enega najbolj vsestranskih slovenskih likovnih umetnikov minulega stoletja. Posvečal se je tako slikarstvu, grafiki in fotografiji, kot tudi oblikovanju, keramiki, tapiseriji in vitražu, njegova posebna ljubezen pa so bile bibliofilske knjige, ki jih je izdajal v svoji, Bibliofilski založbi. Celovita umetnikova podoba je zdaj ujeta tudi med platnicami monografije Miha Maleš - slikajoči pesnik, ki jo je zasnovala in uredila umetnostna zgodovinarka Breda Ilich Klančnik.

Miha Maleš med skiciranjem v Piranu leta 1960 Foto: arhiv Mladinske knjige
Miha Maleš med skiciranjem v Piranu leta 1960 Foto: arhiv Mladinske knjige

LJUBLJANA > “Človek išče lepoto vsepovsod: na nebu, v zvezdah, sončnih žarkih, oblakih, na poljih, njivah, vijugah cest, gorah - pa še bližje: na rožah, sadju, v vejevju; potem zgradbah, ulicah in še sto in sto drugih rečeh. Najbolj zagonetna mu je lepota na živih bitjih, zaradi življenja samega. Najlepša in nikdar dojeta pa je človeku lepota njega samega; vse umetnosti vseh časov jo opevajo, odkrivajo in razodevajo,” je v članek, v katerem je pisal o prvi razstavi portretov poklicnih fotografov, začel Miha Maleš.

Slikajoči pesnik

V očeh prijatelja Vena Pilona je bil “srečna in harmonična natura brez kompleksov, ki gleda na svet in nase z optimizmom in jemlje življenje, kakor se mu nudi.” Malešu so se iz sožitja barvnih ploskev in živih linij oglašali spevi, ki so oznanjali radost življenja, a tudi njegovo hrepenečo žalost. “Ves čas je ostajal predvsem lirik. Zato mu je že Ivan Vavpotič nadel ime slikajoči pesnik in ta opredelitev se ga je za vedno prijela,” v eseju, objavljenem v monografiji, zapiše umetnostni zgodovinar Milček Komelj, eden od 16 avtorjev, ki so sooblikovali razkošno knjižno delo. Pri Mladinski knjigi so ga izdali v seriji Albumov, kjer so doslej izhajale predvsem biografije literatov. Malešev, trinajsti po vrsti, pa je prvi, posvečen likovnemu ustvarjalcu.

Knjiga v petih tematskih razdelkih se začenja z umetnikovimi spomini Moje življenje izza rajnih let, v katerem je Maleš popisal svoje otroštvo. Rodil se je v premožni družini na Jeranovem pri Kamniku, mama mu je umrla, ko je imel osem let, oče, ki ga je pogosto pretepal, pa se je vdal pijači in se zadolžil. “V obraz sem bil otrok, v srcu pa starec,” je zapisal o svojih otroških letih. Ko je po končani Obrtni šoli izvedel, da je sprejet na likovno akademijo v Zagrebu, je od veselja iz prvega nadstropja skočil na dvorišče. Kasneje je študiral še na Dunaju in v Pragi, kjer je leta 1927 končal grafično specialko. Breda Ilich Klančnik, ki je knjigo zasnovala in uredila, je prispevala Maleševo biografijo po letnicah ter izbrano bibliografijo, Asta Vrečko je pisala o Malešu in Četrti generaciji, skupini mladih umetnikov, ki jih je okoli sebe zbral Maleš, in že z poimenovanjem povedal, da se je za impresionisti, vesnani in ekspresionisti pojavila nova umetniška generacija. Milček Komelj, ki se je posvetil umetnikovemu slikarskemu opusu, meni, da je Maleš iz Pariza, kamor je po koncu druge svetovne vojne odšel za dobro leto, v slovenski prostor prinesel pridih francoskega glavnega mesta.

Od keramike do bibliofilskih knjig

Še pred vojno, leta 1930, je na Kongresnem trgu v Ljubljani odprl Umetniški salon za rezbarstvo, podobarstvo, pozlatarstvo, prodajo umetnin in izdelovanje umetniških reklamnih osnutkov. Svoje zamisli je ob slikarstvu in grafiki uresničeval tudi v keramiki, tapiseriji in tehniki vitraža. Temu delu njegovega ustvarjanja se je posvetila Ifigenija Simonović. Ukvarjal se je tudi z založništvom in publicistiko. Urejal je revijo Ilustracija, v samozaložbi je izdal več grafičnih map ter bibliofilskih knjig, ki jih je opremil s svojimi risbami in grafikami. Ustanovil je tudi Bibliofilsko založbo, pod njenim okriljem je do leta 1945 izhajala prva slovenska likovna revija Umetnost. O tem segmentu Maleševega delovanja v monografiji piše Miklavž Komelj.

O odnosu Maleša in Božidarja (Doreta) Ogrizka, ki je bil za kulturno zgodovino Slovencev pomembna osebnost, a je bilo o njem doslej malo znanega, je pisala Irene Mislej.V sklopu Slikar, založnik, fotograf, oblikovalec se je Marko Lesar posvetil še sakralni tematiki v Maleševem opusu, Katarina Mihelič njegovemu fotografskemu ustvarjanju, Josip Korošec pa prvinam v Maleševih likovnih delih. Knjiga vsebuje še sklopa Raziskovanja in Pričevanja, v slednjem je med drugim objavljen zapis umetnikove hčerke Travice, njene prijateljice, slikarke Metke Krašovec in grafičarke Zore Stančič.

Miha Maleš je ustvaril ogromen opus: zgolj slik je več kot 1200, grafik in risb približno 3500. Prepričan je bil, da mora biti umetnost popularna, prisotna in razumljiva vsakomur: “Naj bo notranji pozdrav delavcu, ko pride izmučen iz tovarne, ali uradniku, ki zvečer zeha v kavarni. V dnevnik, v revijo, knjigo, v maso mora danes umetnost!”


Najbolj brano