komentar

Že zdaj je znano, da se bodo vozniki na primorski avtocesti in vipavski hitri cesti od pomladi naprej spet drenjali v kolonah. Obnovitvena dela se bodo na obeh začela predvidoma v drugi polovici marca in se zavlekla vsaj v začetek turistične sezone. V primeru nesreč bodo zagate, vsaj glede na pretekle izkušnje, še občutno večje.

Obvozi so, kar so, v nobenem primeru pa ne rešujejo problematike tovornega prometa, ki je iz leta v leto gostejši. In, žal, tudi vse bolj nevaren. Temu botrujejo različni razlogi, od premalo izkušenih in preveč pogumnih voznikov iz vzhodnih držav, ki ne spoštujejo pravil, do tehnično pomanjkljivih vozil. In ne pozabimo, da je tovornega prometa na slovenskih avtocestah glede na njihovo stanje in zmogljivost enostavno preveč. Da pametne države že vrsto let preusmerjajo tovorni promet na železniške tire in tako zmanjšujejo tudi onesnaženost zraka, je druga zgodba. V Sloveniji ta med drugim sega tudi v polje drugega tira in kaže na nesposobnost dosedanjih vlad, da bi posodobile železniško omrežje do te mere, da bi postalo konkurenčno vsaj v evropskem merilu.

Jamranje zaradi obnavljanja avtocest in vseh spremljajočih pojavov je zato brezpredmetno. Glavnih prometnih žil ni mogoče prepustiti zobu časa, da jih do konca uniči. Precej blizu tega je namreč že večina drugih cest. Čas za izvajanje del je zaradi podnebnih razmer omejen. Uporabniki cest, ki se sprašujejo, zakaj delavci ne delajo tudi ponoči (čeprav v nekaterih primerih to celo počnejo), pa si verjetno ne postavljajo vprašanj, za koliko bi to dodatno podražilo projekte. In tudi če bi politiki kdaj uvideli, da primorska avtocesta potrebuje tretji pas in temu dali zeleno luč, vsaj v času gradnje kolone ne bi bile nič krajše. Toda v Sloveniji se vprašanja ne vrtijo okoli uporabnih zadev. Politični odločevalci imajo pomembnejše skrbi, kot so ceste in tiri. V letu, ki se je začelo, predvsem te, ali bodo obstali na političnem parketu ali pa jih bo odneslo.


Preberite še


Najbolj brano